Bodo slovenske avtoceste prometni kolaps doživele vsak poletni konec tedna?

Promet na primorski avtocesti se je sprostil šele po polnoči

Že drugi konec tedna zapored se je včeraj poznopopoldanski nedeljski čas potovanja s slovenske obale do Ljubljane podaljšal na več ur in s tem napovedal podobne prometne infarkte tudi v prihodnjih tednih oziroma mesecih. Včerajšnje verižno trčenje pri Vrhniki je pokazalo na osnovne značilnosti potovanja po slovenskih cestah ob koncih tedna:

• gostota prometa na najbolj obremenjenih odsekih primorske avtoceste preseže 60 tisoč vozil dnevno,
• ker so trije prometni pasovi zelo redki, že vsaka prometna nesreča lahko povzroči prometne zastoje,
• vozniki so preslabo obveščeni o nastanku prometne nesreče in avtoceste ne zapustijo pravočasno, Dars namerava na primorski avtocesti postaviti nov portal,
• slovenska policija ne odigra svoje vloge pri pomoči preusmeritve vozil in usmerjanju voznikov, predvsem tujcev
• tudi vzporedne regionalne ceste ne zmorejo sprejeti vseh vozil, mnogo voznikov pa določenih obvozov – na primer iz Cerknice čez Rakitno v Ljubljano – niti ne pozna dovolj dobro,
• odgovorni pri Darsu poudarjajo, da bodo daljši prometni zastoji tudi letos neizbežni in da se bodo morali vozniki nanje navaditi,
• čeprav včerajšnje verižno trčenje ni bilo tragično, je letos na slovenskih cestah umrlo že 63 odstotkov več oseb kot lani.

V strnjeni koloni v realnem prometu ustrezne varnostne razdalje ponavadi ni, saj vozniki kljub relativno visoki hitrosti vozijo eden za drugim. Za verižno trčenje je v takih primerih dovolj že trenutek nepazljivosti. Iz vidika avtomobilske tehnike lahko voznikom učinkovito pomagata radarski tempomat, ki zaznava razdaljo do vozila pred nami in samodejno prilagaja hitrost, in sistem za zaviranje v sili. Oba sistema v novih avtomobilih nista serijska. Foto: Uroš Urbas

Promet na najbolj obremenjenih odsekih se ob koncih tedna poveča tudi za 40 odstotkov

Že večkrat smo poudarjali, da so slovenske avtoceste v prometno najbolj obremenjenih mesecih prave tempirane bombe. Zaradi strmega naraščanja števila tovornega prometa (število osebnih avtomobilov v zadnjih letih stagnira) je obremenjen celoten avtocestni krak od Madžarske do Primorske.

Na tem delu sta še posebej obremenjena odseka med Celjem in Domžalami, v poletnih mesecih pa tudi od Ljubljane do Postojne. Tam se namreč prometnemu toku vzhod–zahod pridružijo še kolone turistov s severa, torej Avstrije. Ob koncih tedna se poleti promet na najbolj obremenjenih odsekih poveča tudi za od 20 do 40 odstotkov, tam lahko po podatkih Darsa vozi tudi več kot 60 tisoč vozil dnevno.

Junija večkrat pričakovana visoka gostota prometa:

Od konca junija do konca avgusta bodo prometno obremenjeni vsi konci tedna. V petek iz urbanih središč proti turističnim krajem, v nedeljo pa v nasprotno smer. Izpostavljamo naslednje okvirne junijske datume s pričakovano visoko gostoto prometa:

- nedelja, 5. junij, 
- sobota, 11. junij: začetek počitnic na Hrvaškem,
- petek, 17. junij: začetek počitnic na Madžarskem,
- petek, 24. junij: začetek počitnic v delu Nemčije,
- sobota, 25. junij: državni praznik v Sloveniji in na Hrvaškem, začetek počitnic v Sloveniji in na Poljskem.

Ulrich Zorin je pri Darsu odgovoren za prometno problematiko.

Dars: Prometni zastoji so realnost, vozniki jih morajo poleti pričakovati in se z njimi sprijazniti

"Zastojem se ne bo mogoče izogniti, saj se povečuje tovorni promet, s tem se povečuje število prometnih nesreč, izrednih dogodkov in posledično zastojev. Po drugi strani se s tem tudi hitreje uničujejo avtoceste. Vemo, da tovornjak avtocesto veliko bolj obremenjuje kot osebni avtomobil. Zato moramo tudi redno izvajati vzdrževalna dela, ki pa spet povzročajo zastoje. Te imamo sicer vedno v mislih, saj poskušamo vsa dela umestiti v kar najbolj optimalno časovno obdobje. Upoštevati moramo še druge dejavnike, kot so prazniki in počitnice v tujih državah, zato je težko vsa dela na 600 kilometrih avtocest opraviti takrat, ko je prometa malo," pravi Ulrich Zorin, ki je pri Darsu odgovoren za področje prometa.

Bralci Siol.net, ki so bili včeraj v okrog deset kilometrov dolgem zastoju, Darsu in pristojnim službam zamerijo predvsem slabo obveščanje.

Na začasni tretji prometni pas bo treba čakati še "nekaj let"

Kot nam je Zorin povedal v lanskem intervjuju, rešitev za večjo pretočnost slovenskih avtocest – gledano iz vidika infrastrukture – Dars vidi v dodatnem tretjem prometnem pasu. Na najbolj obremenjenih odsekih bi v času večje gostote promet speljali tudi po odstavnem pasu (tako imenovani hard shoulder running), kjer bi bili v tistem času ustrezna signalizacija in sistemi zaznavanja prometa. Take rešitve prav gotovo vozniki na slovenskem avtocestnem križu ne bodo dočakali letos, temveč kvečjemu v nekaj letih.

Kot je spet pokazal včerajšnji primer, ob zaprtju avtoceste tudi vzporedna regionalna cesta ne more sprejeti vseh vozil. Foto: Uroš Urbas

Dars se očitkov o prepočasni informiranosti brani tudi z gradnjo novih portalov

Ob vsaki večji prometni nesreči in z njo povezanimi zastoji – letos sta najbolj izstopala verižno trčenje v megli pri Podnanosu in zaprta primorska avtocesta pri Vrhniki zaradi spomladanskega sneženja – se na Dars vsujejo kritike o prepočasnem obveščanju voznikov in izločanju vseh vozil z avtoceste. Čeprav tamkajšnji odgovorni te očitke vselej zavračajo, načrtujejo določene aktivnosti za hitrejše obveščanje v prihodnosti.

Dars je na primer letos v okviru javnih naročil objavil razpis za izvedbo nove prometne signalizacije med Postojno in Senožečami na primorski avtocesti. Tamkajšnjo obstoječo signalizacijo želijo nadgraditi z novimi prometnimi vsebinami. Čez avtocesto bodo predvidoma postavili dva nova portala, enega tudi nad avtocesto v smeri Ljubljane.

Letos je na slovenskih cestah umrlo že 54 ljudi

Čeprav je bilo v včerajšnjem okrog deset kilometrov dolgem zastoju iz Primorske proti notranjosti države med vozniki veliko slabe volje in jeze na srečo v verižnem trčenju ni bilo smrtnih žrtev. Statistika prometne varnosti je letos že od začetka leta skrb vzbujajoča in že pred najbolj kritičnimi meseci precej slabša od lanske. Po podatkih policije je letos na slovenskih cestah umrlo že 54 ljudi, lani pa v enakem obdobju 33. Število se je torej povečalo že za 63 odstotkov, lani pa je samo od junija do konca avgusta na slovenskih cestah umrlo 51 ljudi.

Kot nam je pred tedni v intervjuju potrdil direktor Agencije za varnost prometa Igor Velov, bodo prav trije poletni meseci ključni za realno oceno stanja slovenske prometne varnosti. Če bi se namreč ponovili lanski črni rezultati, je tudi sam pripravljen oceniti odgovornost pri vseh vpletenih partnerjih.