Šest obrazov populizma

Zato kar največ odločitev sprejemajo intuitivno. Ne da bi se vklopil (ekran) zavesti in razuma. Varčevanje z miselno energijo je najučinkovitejši zaveznik populizma.

Intuicija vrednot Intuicija ni nič čudežnega. Na podlagi množice informacij, ki smo jim bili izpostavljeni, pa naj se jih zavestno spomnimo ali ne, sprejmemo odločitev. Do popolnosti so to tehniko izpopolnili Jediji – vitezi iz Vojne zvezd. Vesoljske ladje so v najtežjih okoliščinah vozili na ta način. A ne poskušajte tega doma – zakoni fizike in fiziologije ne nehajo delovati.

Če ste bili izpostavljeni dražljajem in informacijam, ki so potrebni za odločitev, imate teoretične možnosti, da se boste intuitivno odločili prav, tudi če se vam zdi, da se jih ne spominjate ali če ne znate pojasniti, zakaj ste se tako odločili.

Intuitivno se lahko odločamo tudi o tem, kaj je prav in narobe, kaj nam je všeč in kaj se nam gnusi. O tem ne odločamo samo na podlagi izkušenj v svojem kratkem življenju, tudi ne na samo na podlagi tega, kar so nas naučili oz. nam privzgojili, ampak na podlagi spomina, ki je vtkan v DNK človeške vrste.

Hitro in učinkovito se o moralnih vprašanjih lahko odločamo, ker so nam v zibko položeni temelji za te odločitve. Haidt jim pravi moralni temelji, teorija pa se imenuje teorija moralnih temeljev (vir) in nanjo sem že nekajkrat naslonil svoje kolumne.

Zaradi teh temeljev se nam bo intuitivno smilila žival, ki se je ujela v ograjo na naši južni meji ali otrok begunca, ki ga je naplavilo Egejsko morje (1).

Ne da bi se posebej miselno naprezali, bodo brezposelni Slovenci z zavistjo prisluhnili podatku, da azilant državo stane 800 evrov na mesec ali da so nekateri dobivali dodatek na pripravljenost (2).

Zaradi podobne miselne lenobe se bodo strinjali, da gredo lahko, kamor hočejo, da lahko delajo, kar hočejo, še posebej v spalnici (3). Ker kdor ne skače, ni Sloven'c, bodo skupaj skakali ob uspehih naših športnikov (4).

Modro bodo pokimali, ko jim bodo razložili, da tako meni stroka, ali pa, da so časi hudi in je treba držati skupaj z voditelji države (5). In v drobovju bodo čutili, brez proučevanja in tehtanja, da se mrtvih ljudi ne odvrže na deponijo in da je pedofilija nekaj gnusnega (6).

Zadnjih šest stavkov – zato so oštevilčeni – ilustrira šest moralnih temeljev, na podlagi katerih človeštvo intuitivno sprejema vrednostne odločitve: skrb, pravičnost, svoboda, pripadnost, spoštovanje avtoritete ter spoštovanje svetosti oz. čistosti. V prvih treh lahko najdemo gesla francoske revolucije: po vrsti bratstvo, enakost in svobodo.

Ti temelji so se milijon let zelo dobro obnesli. Rodove in plemena – predstavljamo si pleme 20–30 ljudi v Potočki zijalki – so naredili skrbne, pravične, pripadne in bogaboječe. Pa so uporabni še danes? Vsi, ki nagovarjajo ljudi, od reklamarjev prek umetnikov do politikov, spoznavajo, da so.

Politiki moralnih temeljev V demokraciji morajo biti politiki ljudem všeč. Ker večina ljudi racionalno uporablja možgane (v zvezi s politiko pa še posebej), se bodo odzivali intuitivno, tako, kot jih je naučilo sto tisoč let evolucije.

In politiki jim bodo pri tem pomagali tako, da se bodo v svojih sporočilih naslanjali na tistih šest moralnih temeljev. Vsak od šestih moralnih temeljev ni samo temelj preživetja človeštva zadnjih milijon let, ampak tudi povsem legitimno orodje za nagovarjanje volivcev. V skrajnosti pa so temelj populizmov in ideologij mračnih totalitarizmov.

Sočutje in razdeljevalna pravičnost, prignana do skrajnosti, rodita komunizem. Levica rada brenka na strune sočutja in razdeljevalne pravičnosti, Hillary Clinton nekaj manj, Bernie Sanders že bolj, Socialdemokrati nekaj manj, Združena levica pa bolj. Pripadnost narodu, prignana do skrajnosti, rodi nacizem. Desnica rada brenka na strune domoljubja. Ted Cruz nekaj manj, Donald Trump že bolj, Nova Slovenija nekaj manj, SDS nekaj bolj.

To dvoje je popolnoma združljivo s temeljem o spoštovanju avtoritete, kar pojasni, da so avtoritarni režimi nastali okrog teh štirih temeljev, nacionalsocializem celo okrog vseh šestih, komunizem pa je pripadnost narodu preusmeril v pripadnost delavskemu razredu.

Na temelj svetosti oz. čistosti se lahko nasloni gibanje "Za otroke gre". V skrajnosti se na tem temelju vzpostavijo teokratski režimi. Kot zadnji temelj za populizem ostane svoboda. Zaradi nezdružljivosti tega temelja s tistim o pripadnost ali spoštovanju avtoritete se svobodnjaki nikoli niso sposobni dovolj dobro organizirati, da bi si kje naredili Galt's Gulch – torej politično entiteto, v kateri bi svoboda totalitarno obvladovala celotno družbo.

Naraščanje populizma In zdaj na svetu menda narašča populizem. Od ZDA do Francije, Nizozemske, Danske, Švedske, Višegrajskih držav, Slovenije. Štiri kombinacije razlag, zakaj je temu tako, lahko preberemo: ljudsko in intelektualno ter levo in desno. Vsi vidijo populizem samo na drugi strani, svojega ne.

Leva intelektualna razlaga desnega populizma pravi, da je to pač bumerang, ki se je vrnil kot odgovor preprostih ljudi na gospodarsko krizo in socialno liberalizacijo, ta se je na Zahodu zgodila tam od leta 1969 naprej.

Za gospodarsko krizo da je kriv kazino kapitalizem, zlom borze leta 2008, reševanje bank, ne pa ljudi ipd. Socialna liberalizacija pa se nanaša na razpad tradicionalnih vrednot in moralni razvrat. Leva ljudska razlaga desnega populizma je, da so to pač zli ljudje, fašisti, domobranci, neoliberalci, cerkvene miši, neizobraženi kmetavzarji, "trailer trash" …

Desna intelektualna razlaga levega populizma je, da gre za posledico pretiravanja s socialno državo, ki je ljudi razbremenila odgovornosti za svojo usodo in nezadovoljstvo nad svojim materialnim položajem skušajo rešiti z bližnjicami – prerazdeljevanjem bogastva s strani države.

Materialni položaj pa da se je poslabšal, če se sploh je (poglejmo, koliko in kako velike televizorje imajo ljudje), kot posledica globalizacije. Čutijo jih predvsem manj kvalificirani, ki tekmujejo s stroji in poceni Azijci. Desna ljudska razlaga levega populizma je, da so to pač zli ljudje, komunisti, partizani, neverni ali falirani študenti naprednjakarskih družboslovnih fakultet …

Vklopi razum Vsekakor pa drži, da moralni temelji v ljudeh so, kot strune čakajo, da nanje začne nekdo brenkati. Brenkajo politiki in brenkajo mediji. Ker – spomnimo – intuicija je energetsko učinkovita, gledalca nagovori, ne da bi moral misliti.

To brenkanje se zgodi, kadar ni druge dobre glasbe, ko v javnem prostoru nastane praznina, ko ne-populisti nimajo rešitev. Najboljši dokaz, da je razraščanje populizma posledica praznine, je, da v to praznino hkrati skočijo z leve in z desne.

Žal je v spominih iz kamene dobe za sodobne čase malo uporabnega. Nekaj je, nekaj ni. Nista vsako sočutje ali vsak patriotizem škodljiva. S premislekom lahko najdemo mejo, ko se pozitivna vrednota, ki nas je oblikovala v ljudi, obrne proti nam.

Na to, da populizem prihaja na televizije in splet, večina med nami nima posebnega vpliva. Ne moremo pričakovati, da bi se borci za naklonjenost javnosti odpovedali najbolj učinkoviti metodi. Lahko pa populizem spregledamo. Če nekaj spoznamo kot populizem, potem na nas deluje skozi filter razuma.

Če vemo, da npr. fotografija utopljenega Anniyana brenka na struno številka ena, to je sočutje, da objava plače tega in tega direktorja ali profesorja brenka na struno številka dve, pravičnost, da slika podplute domačinke, ki so jo pretepli migranti, vpliva na številko štiri oz. pripadnost, potem je vpliv takih novic in slik na našo presojo dosti manjši. Kar slišimo med reklamnim premorom, jemljemo z rezervo. Tudi tisto, kar slišimo med reklamnim premorom populistov.

Razum je najučinkovitejši sovražnih vseh vrst populizma. Terja več napora kot intuitivno poslušanje odmeva kamenodobnih instinktov. Ker so ga naši predniki upoštevali, nismo več v kameni dobi. Ker so instinkte imeli, so kameno dobo preživeli.