Konec sveta, kot ga poznamo: Priložnost, ki je zlepa ne bo več

Nič od tega ni dobro.

Omnibus rokohitrstvo

Omnibus zakonodaja, se pravi zakoni, ki v enem besedilu urejajo in spreminjajo vrsto drugih obstoječih zakonov, ne prispevajo k pravni varnosti ali preglednosti zakonodaje. Hkrati pa je res, da v Blatnem dolu tovrstno spreminjanje zakonodaje "na horuk" ni nič nenavadnega. Spomnimo se ZUJF v času dolžniške krize leta 2012 ali pa serije PKP v času pandemije.

Morda gre za naključje, da sta se oba omnibusa zgodila v času Janševih vlad, morda tudi ne. Vsekakor je šlo v obeh primerih za takšno ali drugačno krizo. In ker je bilo tovrstno zakonodajno rokohitrstvo že takrat deležno kritik, ni razloga, da premiera Goloba in njegovega omnibusarstva ne bi obravnavali podobno. Nenazadnje, dramatičnosti položaja na Dolenjskem navkljub, država ni v krizi.

Upati je, da bo zakon v državnem zboru deležen kritične obravnave. Z gotovostjo lahko trdimo, da bo parlamentarna zakonodajna služba svoje delo opravila strokovno. S precej manj gotovosti pa lahko trdimo, da bodo pomisleke parlamentarnih pravnikov poslanke in poslanci koalicije tudi upoštevali. Še posebej zato, ker vsemu navkljub vladne in koalicijske motivacije za ta nabor ukrepov niso povsem jasne.

Gre mar res za neodločnost in aroganco centralne oblasti, ki je vrsto let zanemarjala provinco (kakorkoli so te distinkcije smešne ob blatnodolski majhnosti)? Ali pa gre morda za sistemske napake in izigravanja, ki se vlečejo, že vse odkar je bil sprejet krovni zakon o romski skupnosti in kjer si država in občine medsebojno krijejo hrbet, tako na račun manjšinskega kot večinskega prebivalstva? Gre res samo za kriminal med romsko manjšino, ki obstaja in je resna težava, ali pa gre tudi za slovensko nestrpnost in šovinizem, ki ravno tako obstajata, še posebej v odnosu do Romov?

Gre res samo za kriminal med romsko manjšino, ki obstaja in je resna težava, ali pa gre tudi za slovensko nestrpnost in šovinizem, ki ravno tako obstajata, še posebej v odnosu do Romov? Foto: STA Dolenjska kot Divji zahod

Najverjetneje ne bomo preveč zgrešili, če rečemo, da gre za vse od naštetega. In ko se je vsemu skupaj pridružil še populizem aktualnega šefa vlade, rezultat skorajda ni mogel biti drugačen.

Pozornim ušesom namreč ni ušlo, da je premier Golob na seji novomeškega mestnega sveta pripomnil, da ukrepi sicer niso uperjeni proti Romom, da pa je čas za te ukrepe zdaj, ker sicer še leta dolgo ne bo naslednje priložnosti. Poglejmo to izjavo še enkrat v počasnem posnetku in poskušajmo ugotoviti, kaj nam premier z njo sporoča.

Ne kaže namreč pozabiti, da je ta ista oblast pred časom s populistično lahkoto posvojila izraz dvoživke zato, da je pomembnemu delu državljank in državljanov v goltanec zatlačila tisto, čemur sama reče zdravstvena reforma. Je šlo tudi tam za priložnost, ki je zlepa ne bo več? Pa že.

Nič ni lažjega kot posvojiti še eno serijo ogorčenih zahtev in jih utemeljiti z njihovo domnevno lastno očitnostjo. V tem primeru z menda očitno podhranjenostjo moči represivnega aparata, četudi se je potem izkazalo, da policija že ima pooblastila, ki jih potrebuje. Vključno z možnostjo vstopa v stanovanje v posebnih okoliščinah.

Novice Šutarjev zakon po oceni pravnih strokovnjakov ustavnopravno vprašljiv

Obravnavanje dela države kot Divji zahod je slaba popotnica ne le za Goloba in njegovo stranko na prihajajočih volitvah, temveč tudi za vse nas, ki bi lahko iz takega ali drugačnega razloga nekoč po naključju živeli v delu države, ki bo imel dolgoletne težave in en presečni, na žalost prepogosto tragični dogodek.

Kakorkoli pogledamo, lex Šutar, predlog katerega je vlada potrdila na četrtkovi seji, pušča grenak priokus. Foto: Bojan Puhek Volilna ekspeditivnost

Jasno je, da vladno ekspeditivnost narekuje predvsem bližina volitev. To je čas, ko je pogosto pomembneje, da se nekaj naredi, kot to, kaj točno se naredi. In dejstvo je, da je Golobova vlada v zelo kratkem času pripravila vrsto ukrepov. Vlada je delala.

A ko pogledamo, kaj točno je vlada naredila, stvari postanejo malo bolj zapletene. Po eni strani je vladajoča koalicija posvojila vrsto ukrepov, ki so jih dolenjske občine, deloma pa tudi opozicija, predlagale že pred časom. Potem so tu takšni, ki v resnici že obstajajo. In nazadnje še tisti, ob katerih se moramo ustaviti in premisliti, ali nam oblast – ali vsaj varnostni jastrebi v njej – ne poskušajo česa podtakniti.

Morda se je premierju zareklo, ko je govoril o enkratni priliki za ukrepe. Upoštevati moramo tudi, da je  to rekel v razgreti razpravi in ob spremljavi tisočih glasnih protestnikov na trgu pred stavbo. In vendar je izbira besed nenavadno specifična. Zakaj bi morali na karkoli od tega čakati vrsto let? Zakaj se je na marsikaj od tega že zdaj čakalo vrsto let? Kateri od predlaganih ukrepov je tako radikalen, da bi bil v odsotnosti smrti sodržavljana Šutarja družbeno nesprejemljiv?

SOVA, registrske tablice in Romi

S tega vidika ni nepomembno, da eden od ukrepov tudi policiji omogoča avtomatske prepoznave registrskih tablic. Nihče od odgovornih ni niti približno pojasnil, kako bo ta ukrep zmanjšal nasilništvo in kriminal ter povečal občutek varnosti na Dolenjskem. A vsem je jasno, da gre ta dober ukrep. Državni zbor je občinam pred kratkim namreč omogočil prepoznavanje tablic za zaračunavanje parkiranja, zdaj pa so slednje državi dale kritje, da bodo lahko nadzirala gibanje državljanov. Za začetek seveda zgolj na varnostno tveganih območjih, pri čemer nihče ne ve točno, kaj ta območja so.

S tega vidika ni nepomembno, da je eden od ukrepov tudi uvedba avtomatske prepoznave registrskih tablic. Foto: Tina Deu Del teh istih ukrepov, ki niso uperjeni proti Romom, je tudi predlog novele zakona o SOVI, ki jo vlada zdaj želi skozi parlament spraviti po nujnem postopku. Kako točno bodo nova pooblastila tajni službi pomagala reševati varnostni položaj v Novem mestu, ni povsem jasno. Jasno je le, da tako dobre priložnosti za hitro spremembo zakona, ki bo državnim vohunom omogočil posege v zasebnost in človekove pravice državljanov Slovenije, ne bo še vrsto let.

Tudi aktivacija 37. člena zakona o obrambi, ki dovoljuje popolnjevanje policijskih enot s pripadniki slovenske vojske, je bila po nekaterih informacijah najprej mišljena dosti širše. V največji vladni stranki to sicer zanikajo, a v vsakem pogledu je snovalce ukrepov dovolj hitro srečala pamet, da vsaj v tem pogledu niso prilivali olja na ogenj.

Omejevanje človekovih pravic

Premier Golob je v Novem mestu tudi dejal, da "človekove pravice takrat, ko so na škodo drugih, ne morejo biti edino zveličavno pravilo in vrednota".  Morda se je tudi tu zgolj nerodno izrazil. Morda pa gre za temeljno nerazumevanje koncepta človekovih pravic.

Človekove pravice namreč so vrednota. In vse so enako pomembne. Še posebej v času družbenih napetosti. Pravica do varnega življenja, pravica do izobraževanja, pravica do socialne varnosti in pravica do zasebnosti. Ena ne sme iti na račun druge, predvsem pa oblast nobene ne sme omejevati samo zato, ker jo lahko. Ali pa zato, ker še leta dolgo ne bo druge priložnosti.

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta.