Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Uroš Urbas

Nedelja,
14. 7. 2013,
18.16

Osveženo pred

8 let, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

1

Natisni članek

Natisni članek

Nedelja, 14. 7. 2013, 18.16

8 let, 10 mesecev

Kako je Slovenija izgnala Mića Mrkaića

Uroš Urbas

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

1

Slovenska logika je nekje odpovedala: čeprav Mića Mrkaića, njegovih idej in kolumn ni več, so težave, na katere je Mrkaić opozarjal, ostale. Še več: dušijo nas.

Pred sedmimi leti sem v tedanji službi postal urednik prispevkov rednega petkovega kolumnista Mića Mrkaića. Ena od prvih kolumn, ki jih je napisal v času najinega sodelovanja, je imela naslov Socialistična Slovenija praznuje. Končal jo je po merilih tistega časa povsem zgrešeno, kot da bi želel ljudi le provocirati. Dovolite mi, da citiram zadnji odstavek te kolumne, objavljene v časniku Finance: "Slovenija za streznitev potrebuje recesijo! ... Z nekaj 'sreče' bomo recesijo dočakali, kajti brez tovrstnega katalizatorja resnih reform pri nas ne bo. Seveda ni zagotovila, da bo recesija res sprožila reforme, lahko bo še poglobila vero vseh naših politikov v socializem na vasi, ki se ji reče Slovenija. Ampak eno je gotovo – brez recesije resnih reform ne bo, ampak bomo počasi tonili v evropsko ozadje."

Simbol vsega, kar Slovenca ogroža Zaradi takšnih napovedi, ki so se pred sedmimi leti zdele znanstvena fantastika, danes pa so naš vsakdan, je Mićo Mrkaić postal simbol Slovencem osovraženega (neo)liberalizma. Premnogo Slovencev in večina uglednih novinarjev, ki ni nikoli niti povohala ekonomskega učbenika, je razlagalo, da hoče Mrkaić iz Slovenije narediti kapitalistično Ameriko, kjer velekapitalisti za zajtrk jedo otroke. Mrkaić si je svojo usodo dokončno zapečatil, ko se je neizprosno spravil na ugledne slovenske ekonomiste in politike ter razkril njihovo intelektualno revščino: cesar je bil gol! H kakovosti njegovega življenja v Sloveniji so vsekakor pripomogli tudi lobiji, zlasti kulturnikov in zdravnikov, katerim Mrkaić, tudi kadar je imel nadpovprečno dober dan, ni prizanašal s kritiko.

Pismo iz Slovaške Mrkaićev poskus pripomoči k bolj pravični in učinkoviti Sloveniji razumem v luči njegovega obiska Slovaške leta 2005, ko mu je prva Janševa vlada kot predsedniku strateškega sveta obljubila, da bo izpeljala njegove reforme. Mrkaić je ob obisku Bratislave navdušen napisal pismo, kako je tam "skupina mladih intelektualcev pod vodstvom močnega političnega voditelja štiri temeljne reforme (davčno, zdravstveno, pokojninsko in reformo socialnih transferjev) izpeljala v letu dni. Za to so skozi parlament spravili 25 zakonov in napisali se okrog 45 podzakonskih aktov". Ob bok slovaški realnosti je postavil slovensko "miselnost, da je za kakovostno (vendar ne preveč radikalno) davčno reformo potrebno od štiri do pet let trdega garanja". Svoje pismo iz Slovaške je sklenil z obljubo: "Če nam bo ambiciozni program dela uspelo uresničiti, potem se bomo morda tudi v Sloveniji uvrstili med progresivne reformne države. Zavedati se namreč moramo, da se ves svet premika naprej in da nas nihče ne bo čakal, če bomo reforme opustili. Žalostno bi bilo, če bi nas nekdaj 'zaostale' države vzhodno od nas prehitele po desni."

Slovaška in Slovenija danes Dovolite mi, da primerjam krvno sliko Slovaške in Slovenije danes: 1. Res je, da Slovaško, ki s 5,4 milijona prebivalcev pomeni 0,15 odstotka svetovne ekonomije, tepe visoka brezposelnost. Ta znaša kar 14,2 odstotka. V Sloveniji pa je bila v maju 11,2 odstotka, za zdaj sicer še nižja brezposelnost kot na Slovaškem, vendar pa v Sloveniji najhitreje v EU-ju narašča brezposelnost med mladimi. Mladi Slovenci bežijo iz Slovenije v tujino.

2. Slovaška dosega zavidljivo gospodarsko rast: v rekordnem letu 2007, ko se je slovensko gospodarstvo povečalo za sanjskih sedem odstotkov, se je slovaško za desetino; v katastrofalnem letu 2009, ko se je slovensko gospodarstvo skrčilo za osem odstotkov, se je slovaško za manj kot pet. In medtem ko se Slovenija ne more izviti iz recesije, Slovaška raste: leta 2010 za 4,2 odstotka, leta 2011 za 3,3 odstotka in lani za 2,4 odstotka.

3. Slovenija je v krizo vstopila komaj zadolžena, dolga smo imeli za pičlih 22 odstotkov BDP-ja, lani smo ga povečali na 54 odstotkov, prihodnje leto bomo krepko čez 60 odstotkov. Slovaška, kjer so minuli teden razpravljali o tem, kako proračunski primanjkljaj znižati pod tri odstotke, je z 41 odstotki BDP-ja četrta najmanj zadolžena evrska država.

4. Medtem ko se tuji vlagatelji izogibajo Slovenije v kar najširšem krogu, je Slovaška predvsem pri avtomobilistih, kot so Kia, Citroën in Peugeot, zaradi dobro izobražene delovne sile in nizkih davkov nadvse priljubljena.

5. Leta 1995 je Slovaška dosegala pičlih 40 odstotkov standarda, kot je bilo povprečje sedanjih evrskih držav. Slovenija je imela za več kot polovico višji standard od slovaškega, skoraj 65 odstotkov povprečja zdajšnjih evrskih držav. Leta 2008 je Slovenija dosegla kar 85 odstotkov evrskega povprečja. Toda danes je med slovenskim in slovaškim standardom pičlih pet odstotnih točk razlike: Slovenci smo padli na 75 odstotkov evrskega povprečja, Slovaki so zrasli na 70 odstotkov evrskega povprečja. Ob takih smernicah bodo Slovaki že leta 2014 imeli višji standard kot Slovenci.

Mrkaića ni več. Težave pa so še hujše Razplet zgodbe je značilno slovenski: Mića Mrkaića ni več v Sloveniji. Na obisk v Slovenijo pride enkrat ali dvakrat na leto. Stike s Slovenijo je zmanjšal na najmanjši mogoči minimum.

Toda slovenska logika je nekje odpovedala: čeprav Mrkaića, njegovih idej in iskrivih kolumn ni več, so težave, na katere je Mrkaić opozarjal, ostale. Celo več: te težave nas, ki smo še ostali v Sloveniji in smo vedno bolj revni, vsak dan bolj gotovo ubijajo.

Ne spreglejte