Izvoz predvolilnega svinjanja v Bruselj

Podobno ni rešitve ponudil socialistični predsednik evropskega parlamenta David Sassoli, ki je kritike "misije" evropskih poslancev Janeza Janše označil za napad na vse evropske državljane in s tem osmešil ves evropski parlament. Tudi drugod po Evropi.

Vsi naši pavlihe

Nizozemska poslanka Sophie in 't Veld iz skupine liberalnih strank Foto: Ana Kovač

Sassoli in evropski poslanci niso svete krave, da se jih ne bi smelo kritizirati. Lahko je kritika preostra, nekorektna, a napad na vse ljudi pa ni. Nismo več v komunizmu in evropski parlament ni centralni komite iz časov Stalina ali Mao Cetunga. Sassolijev odziv, da je Janševo "provociranje" evropskih poslancev, ko preverjajo trditve naših KUL-strank o strahovladi, kar je njihova manjšinska vlada po letu in pol slabega vladanja razpadla in odstopila, napad na vse ljudi v Evropi, spominja na oblasti v Beogradu nekoč, kjer so tako označevali članke v medijih, ki so ušli širokemu nadzoru tajne politične policije. Napad na jugoslovansko vojsko, partijo, revolucijo in še vse mogoče je bil, ko je mladinski časopis poročal, kako naborniki v Opatiji gradijo luksuzno vilo pomembnemu jugoslovanskemu generalu Branku Mamuli.

Nenavaden tvit, da je napad na evropske državljane, če se provocira evropske poslance, je bil tak:

We urgently call on @JJansaSDS to cease the provocations against members of the @Europarl_EN. Attacks on members of this house, are also attacks on European citizens.

A constructive collaboration with the rotating Council Presidency can only be based on mutual trust and respect.

— David Sassoli (@EP_President) October 14, 2021

Nespametna pa je bila Sassolijeva izjava tudi, ker je po tej logiki tudi njegova kritika na račun Janše napad na Slovenijo kot državo in na vse slovenske državljane. Janša je podobno izvoljen predstavnik državljanov, kot so evropski poslanci. Volivcev na nacionalnih volitvah je bilo celo krepko več kot na evropskih. Je Sassoli s kritiziranjem Janše napadel slovenske državljane?

Ne, ni. 

Slovenija je odprta demokratična družba, kjer so dovoljena različna mnenja in kritična razprava. Tudi zelo ostra. Kjer je dovoljeno biti različen. Drugačen. Razdeljen. Nismo več totalitarna država brez svobode govora. To bi moral predsednik evropskega parlamenta iz vrst socialistov bolje premisliti. Če se tako boji kritike evropskih poslancev, da jo označi za napad na vse evropske državljane, bomo začeli razmišljati, da je Evropa v še hujših težavah kot Slovenija. Kdaj so pa ukinili svobodo govora?

A tudi pri nas so težave velike. Tudi s pravosodjem in mediji, kjer delegacija Sophie in 't Veld preverja nenavadne dileme. Ukvarja se z drobižem, ki ga je na mizo vrgla opozicija KUL. Simbol naših težav s pravosodjem naj bi bila dva delegirana tožilca, ki bi ju rad določil tožilski vrh sam, vladi pa odrekajo pravico soodločati. Pravi simbol naših težav pa so kandidati za veliko pomembnejše sodne funkcije na evropski in državni ravni. Na primer: Marko Pavliha in Primož Gorkič. Oba sta bila za najvišji sodni funkciji predlagana brez posebnih izkušenj s sojenjem. Prvi je bil predlagan za evropskega sodnika, drugi za vrhovnega sodnika doma. Oba kot profesorja. Na evropski ravni so Pavliho, ki je bil nekaj časa tudi levoliberalni politik, gladko zavrnil. To je storil poseben odbor, ki preverja usposobljenost kandidatov.

Pavliho, ki je bil nekaj časa tudi levoliberalni politik, so na ravni EU gladko zavrnil. Foto: Ana Kovač

Slovenski parlament je Gorkiča tudi zavrnil. A je sodni svet zahteval ponovitev glasovanja o istem kandidatu z oceno, da so se poslanci, predvsem seveda Levice Luke Meseca, zmotili. V drugo se niso. To je bila dvojna sramota. A tudi sodijo tako? Glasujejo tako dolgo, dokler o isti stvari ni sprejeta prava odločitev? Leva. V pilotsko kabino velikanskega letala so povrhu posadili profesorja, ki še nikoli ni pilotiral nobenega plovila, je pa na univerzi predaval o letalih. To je precej nevarno za potnike. Za nenavadnostjo, da je vrhovni sodnik na kazenskem oddelku postal nekdo, ki ni bil nikoli prej sodnik, so razlogi. Gorkič je v aferi Patria podpiral pravo stran. Javno je zagovarjal odločitve, zaradi katerih je moral Janša v času volilne kampanje pred volitvami leta 2014 v zapor, da je potem zmagal Miro Cerar, s čimer so "neodvisni" sodniki zagotovili oblast levoliberalnim strankam. Te odločitve sodišč je pozneje povsem soglasno razveljavilo ustavno sodišče, in to tudi zaradi nepoštenega sojenja Branka Masleše, h kateremu so v drugem poskusu poslanci z leve le izvolili Gorkiča. V prejšnjem sistemu je bil Masleša kot sodnik funkcionar zveze komunistov na sodišču. Danes je to stranka SD. Če poznamo to zgodovino, postane hudo sumljiva odločitev, ko sta ta znana nasprotnika Janše, Gorkič in Masleša, odločila, da bi morala država, da bi lahko pogojno oglobila tiste, ki v zaprtih prostorih nočejo nositi mask, o tem sprejeti poseben zakon. Da bi ta sodnika pred volitvami sodila nepristransko, verjamejo le privrženci levoliberalnih strank. Pa še ti ne.

Novice Masleša in Gorkič: Maske v zaprtih prostorih niso obvezne, ker ni zakonskega temelja

Maskam v zaprtih prostorih pa je SD nasprotovala že lani. Skupaj s svojimi strokovnjaki za epidemije iz krogov ravnateljev osnovnih in podobnih šol. Pozneje pa so bili zgroženi, kako je lahko toliko okuženih in mrtvih. Izvoljen je bil Gorkič, tak je bil vsaj javni vtis, za nagrado. Ker je "naš" in je veliko naredil za "našo stvar". Proti Janši. In ne zaradi kompetenc. Razlog ni bila sijajna sodniška kariera. Ker je ni imel niti en dan. Pavliha ni edini kandidat iz Slovenije, ki je na ravni Evrope padel na testu kompetenc za najvišjo sodno funkcijo. To se državi dogaja serijsko. Ne moremo do evropskih sodnikov. Pazite, ne do dveh tožilcev v novem evropskem tožilstvu, v katerem del evropskih držav sploh ne sodeluje. Težave imamo pri najvišjih sodnikih. Pri najvišjih funkcionarjih Evrope. To je velik škandal in težava. Neskončno večji kot dva tožilca.  A o tem zadnje dni ni bilo razprave. Ker ni koristna v predvolilne namene. Levoliberalnih strank Sophie in 't Veld, Davida Sassolija,  Marjana Šarca in Tanje Fajon.

Za državo pa bi bilo.

Ko gre za evropsko raven, iz sodnih vrst tudi ne slišimo, da je zavrnitev slovenskih sodniških kandidatov kot nesposobnih napad na naše pravosodje, in mediji ne pišejo o predlogih sodnega sveta in vrha sodstva, da bi na ravni Evrope morali ukiniti pravico presojanja pavlih, ker je politizacija, če odločijo, da niso dovolj sposobni. Pavlihe za sodnika tudi niso predlagali še drugič z razlago, da so se v Bruslju pri preverjanju kompetenc in glasovanju prvič zmotili. Zahtevajo pa to za slovenski parlament in za vlado. Nič ne smeta odločati o spodobnosti ponujenih. Smejo pa v postopku pred imenovanje na Svetu EU. Konec sveta pri nas je, če ne izberejo Pavlihe, Gorkiča ali Karakaša. Mariborskega sodnika Aleksandra Karakaša je državni zbor kot kandidata za vrhovnega sodnika zavrnil celo že drugič. Nekoč je bil v Mariboru del igre, s katero so Francu Kanglerju tudi s pomočjo nenavadnega sojenja sodnikov potem v državnem svetu z leve liberalne strani odvzeli mandat svetnika. Huda zloraba pravosodja in politične oblasti, ki ogroža same temelje demokratičnega sistema. A to ni bila tema obiska. Ni v korist ta pravih.

Čisto mogoče je, da bo sodni svet Karakaša predlagal še tretjič. In četrtič. Prej ali slej bo izvoljen.

Je 571 res jamstvo neodvisnosti medijev?

Evropske delegacije ta teden v Sloveniji, ko je preverjala stanje pravne države in medijev, te stvari, ki jih opisujem, nekako niso zanimale. Vsaj po tistem, kar smo slišali. Izbrane cilje imajo. Nekako le teme, ki jih odpirata tudi Tanja Fajon in Marjan Šarec. Čeprav mi ni jasno niti to, kako domnevajo, da bi jim lahko koristilo zagovarjanje ideje, da je svoboda tiska usodno odvisna od tega, ali bo direktor državne tiskovne agencije še kader levih in liberalnih strank Bojan Veselinovič, da bi ta medij lahko uporabili v kampanji za propagando proti Janši. Kot se uporablja za propagando že zdaj:

Novice Napihovanje STA: Rutte je protestiral, a ne pri slovenski veleposlanici

Direktor STA Veselinovič kot podpisnik znamenite peticije 571 proti Janši, takrat je bil zaposlen še na levem Dnevniku, je pač nenavadno evropsko jamstvo za "neodvisnost" medija. Pri nas znani skrajni primer takšne neodvisnosti je bil Jak Koprivc, ko je bil hkrati v vrhu Zveze komunistov zadolžen za medijsko propagando, vodil nadzorni svet Dela in "neodvisno" društvo novinarjev. Trojni funkcionar. Njegov sin Marko Koprivc je danes poslanec, ki pogosto poudarja, da je ponosen na čase komunizma, ko so na tak način vladali. V SD. 

Del scenarija obiska ta teden je bil, da so iz opozicije poskušali ponižati Janšo, ki bi se moral zagovarjati, in ga poskušali prikazali kot težavo. Kot nekakšnega Viktorja Orbana. Le da v državi, kjer je orbanizem uvedla druga stran. Tudi v medijih. Saj vemo, ni res, da Janša obvladuje POPTV, Delo, Dnevnik, Večer, STA, medijsko hobotnico Martina Odlazka z Necenzuriranim in druge glavne medije. Obratno. Nekdo drug si je zagotovil prevladujoč vpliv. Ima ga ves čas. Tudi na RTVS, kjer kot na STA poteka spopad, ki ni za neodvisnost medijev. Preprosto za to je, da bi levoliberalne stranke ohranile moč, ki so si jo zagotovile, ko so še vladale. In za ta cilj so pripravljeni potopiti te medije in posvinjati državo v tujini. Če je delegacija evropskega parlamenta prišla na obisk, da bi branila ta načela "naših" in medije kot propagandno orodje levoliberalnih strank, je izjava predsednika evropskega parlamenta, da je kritika takšnega ravnanja napad na vse evropske državljane, povsem jugoslovanska. 

In kaže, da so v metežu predvolilnega boja številni nekoliko izgubili stik z realnostjo in so za oblast pripravljeni uničevati celo tisto, kar je v tej državi res dobrega.