umetna inteligenca
Sobota, 9. 8. 2025, 4.00
4 ure, 29 minut
Kolumna
Damir Črnčec: Tukikidova past v dobi umetne inteligence
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,87
Damir Črnčec
Tukikid, avtor ene od prvih strateških knjig naše civilizacije, Peloponeške vojne, je pred skoraj 2.500 leti postavljal temelje tudi današnjega razumevanja razmerja med mirom in vojno. Po njegovem razumevanju, ki je zaznamovalo latenten in stalen konflikt med dvema grškima mestnima državama, Atenami in Šparto, je mir zgolj predah med vojnami. O miru je pisal skoraj kot o idealnem, skoraj nikoli dostopnem stanju.
Velikokrat tudi mi idealiziramo antično civilizacijo in nastanke prve grške demokracije. A npr. volilno pravico so imeli le bogati, premožni moški, družba kot taka pa je temeljila na sužnjelastništvu. Tako grški kot rimski civilizaciji je bilo skupno, da je bila vojna skorajda permanentno stanje in temeljna gospodarska dejavnost. Osvajanje, okupiranje, plenjenje in nato črpanje naravnih bogastev so bolj kot ne zaznamovali vse civilizacije. Vojna za resurse je bila prva svetovna kakor tudi druga svetovna vojna. Hladna vojna pa je dokazala, da se je v konfliktih med velikimi mogoče izogniti nečemu zelo pomembnenu, kar so ameriški intepreti Tukikida poimenovali Tukikidova past.
Past, ki pripelje do vojne med obstoječo (vojaško) silo in vzpenjajočo se (vojaško) silo. Tukikid je zapisal, da sta vzpon Atencev in strah, ki ga je to povzročilo pri Šparti, naredila vojno neizogibno. Tej pasti se svet ni izognil z izbruhom prve svetovne vojne. Z ustreznim vzdrževanjem ravnotežja moči sta se ji uspešno izognili ZDA in Sovjetska zveza v obdobju hladne vojne. Hladna vojna ni nikoli postala vroča vojna, bila pa je polna manjših, posrednih t. i. proxy vojn.
Današnji čas ponovni preizkus izgobanja Tukikidovi pasti
Dandanes živimo v času, ko prihaja ponovno preizkus izogibanja Tukikidovi pasti. Staro hladno vojno zamenjuje nova hladna vojna, hladna vojna 2.0. Temeljno polje, spopad v tej bitki se navidez odvija na področju oboroževanja, vlaganja v obrambo, dejansko in v resnici pa na področju, domeni umetne inteligence in vsega, kar je povezano z njo. V vseh vojaških sferah, področjih, kopnem, morju, zraku, vesolju in kibernetskem prostoru. Umetna inteligenca, ki vedno bolj zaznamuje vsa področja našega dnevnega življenja, je tesno prepletena z vojaškimi sferami. Bolj kot kadarkoli v preteklosti se prepletata vojaško in civilno, umetna inteligenca je skupna podstat. Hitrost sprememb in razvitosti UI je tako velika, da zares težko razumevamo dinamiko sprememb. Tektonskih sprememb, ki jih prinaša za družbo, posameznika in obrambno-vojaško področje.
Vsi skupaj živimo v času, ko se želimo v tej hladni vojni 2.0 med ZDA in Kitajsko, ki jo simbolizira umetna inteligenca, izogniti vročemu konfliktu, vojni. Za razliko od tistih vojn iz časa grških državic bi bila namreč ta pogubna ze cel svet, kot tista prva hladna vojna, kjer je bila vedno prisotna grožnja zagotovljenega vzajemnega (globalnega) jedrskega uničenja.
Politične odločitve temeljijo na strahovih, interesih in moči, je pisal Tukikid. Nekoč je veljalo in danes še vedno velja enako. Kot velja tudi to: močni delajo, kar hočejo, šibki trpijo, kar morajo. Zadnje je krut realnopolitični koncept razumevanja odnosov med državami. Nam najbližji tovrstni spopad je vojna, agresija Rusije na Ukrajino. Vendar so tukaj močni, Rusija, ugotovili, da šibki, Ukrajina, ne bodo trpeli vsega, kar morajo. Da je Ukrajina to lahko storila, je potrebovala pomoč, zaveznike. Bistvo vsega je torej, da v Tukikidovem svetu stalnega prepletanja vojne in miru nisi sam. Da si del vrednotnega sveta, zavezništev, ki temeljijo v osnovi na miru, ohranjanju miru in ne na vojni kot sredstvu za razreševanje zgodovinskih travm ali notranjepolitičnih težav. Da je ravnotežje moči vzpostavljeno in stalno negovano.
Mir se lahko ohranja le skozi ustrezno pripravljenost in usposobljenost obrambnih sistemov
Slovenija je z vključitvijo v zvezo Nato in evropsko skupino postala članica kluba, ki temelji na skupnih vrednotah in ohranjanju miru. Mir se lahko ohranja le skozi ustrezno pripravljenost in usposobljenost obrambnih sistemov ter družbe kot takšne. Obramba, varnost in odpornost temeljijo na strateški ravni na zavezništvih, na taktični in operativni ravni pa na naši sposobnosti biti ustrezno pripravljen.
Vlaganje v lastno znanje, sposobnosti, zmogljivosti in industrijo je ključ do tega, da oddelamo svoj del zgodbe za nas same. Da maksimalni obseg finančnih virov, ki jih bomo kot družba alocirali, ostane doma. Da se krepijo domače znanje, proizvodnja in razumevanje, da tisto, kar lahko naredimo sami, moramo narediti sami.
Ob razvijanju in vlaganju v umetno inteligenco, kar je nedvomno tudi vlaganje v t. i. dvojno rabo, moramo skrbeti za postopen prehod naše družbe v popolnoma novo prihodnost, ki je pred vrati. Veliki, ZDA in Kitajska, v tej novi globalni tekmi, hladni vojni 2.0, ki jo poganja boj za primat na področju umetne inteligence, igrajo svojo igro. Mi, manjši, ki smo del vrednotno bližnjih, igramo svojo igro. Igro, katere pravila so določena. Način, kako jo igramo, pa je v veliki meri odvisen od nas. Slovenci smo vedno znova dokazali, da smo pragratični, vztrajni in inovativni. Časi, ki so pred nami, bodo te lastnosti nedvomno znali ceniti.
