Veronika Podgoršek

Sobota,
5. 12. 2015,
20.04

Osveženo pred

8 let, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Natisni članek

Veronika Podgoršek varanje ljubezen ljubezen

Sobota, 5. 12. 2015, 20.04

8 let, 10 mesecev

Bilo je zgolj dopisovanje

Veronika Podgoršek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0
Zgolj po nesreči ali pa z namernim vpogledom se vam po dolgotrajnem sumničenju na telefonu ali računalniku drage osebe pojavi besedilo, ob katerem vam zastane dih.

Niste prepričani, ali vidite prav oziroma ali ste budni ali sanjate svoje najhujše nočne more. Ne veste, ali se vam bo srce ustavilo ali vam ga bo razneslo in odneslo iz prsnega koša. V vsej zmedenosti kot v transu hitite in presnamete besedilo na svoj telefon, da ne bo slučajno pozneje nenamerno izginilo, kot da sploh ni obstajalo, ob čemer bi hitro začeli dvomiti, da ste zares videli, kar ste videli.

Ko svojo ljubljeno osebo soočite z dejstvom in napisanimi besedami, za katere ste verjeli, da so lahko izrečene ali napisane zgolj med vama, vam ta oseba zagotavlja in neumorno ponavlja: "Bilo je zgolj dopisovanje."

Je šlo res le za polnjenje ega? Ko v odnosu pride do neprijetnih dogodkov, je dejstvo, da ljudje pogosto želijo videti in občutiti stvari odvisno od tega, na kateri strani so. Ker najpogosteje človek, ki pri svojemu partnerju ali partnerki odkrije romantično sporočilo, zahvalo za prijetno druženje, ljubezenske izpovedi, gole fotografije in seksualna sporočila, vsega tega ne dojame samo kot "zgolj". Bilo je zgolj polnjenje ega, nič se ni zares zgodilo, bilo je samo enkrat, nič mi ni pomenilo, bilo je v pijanosti, bil je zgolj seks, zgolj poljub, zgolj objem, zgolj v glavi.

Tudi sebi znamo presneto dobro lagati Soočen človek hiti z razlaganjem, kjer minimizira, opravičuje in izničuje videno. Nekateri so sicer tako prepričljivi, da marsikdo začne dvomiti v svoje lastne zaznave in meje. A dejstvo je, da ljudje verjamemo, kar si želimo v danem trenutku verjeti, kljub temu da v sebi vemo, da temu ni tako! Kar pomeni, da znamo presneto dobro lagati tudi sami sebi! A naše telo je še vedno tisto, ki v osnovi vedno najbolje ve. Pogosto nam podaja prave odgovore ali zaznave, če jih le ne želimo preslišati ali spregledati.

Če hočemo ali ne, je odkritje nečesa, kar naj bi bila domena zgolj vaju, uničilo ali načelo še kako pomembno zaupanje. Prizadeti človek se ne more pomiriti in iti naprej, dokler se zasačeni izogiba priznanju in dejstvu, da je naredil nekaj narobe, in dokler ne želi prevzeti odgovornosti. S tem namreč izraža, da je to, kar je naredil, v odnosu nekaj sprejemljivega in se lahko dogaja še naprej.

Kaj je za koga zvestoba in kaj nezvestoba? Kaj je za koga "zgolj", je seveda vprašanje, na katerega si mora odgovoriti vsak posameznik in par zase. Zato si moramo v odnosu jasno postaviti meje. Da si jih lahko, pa se moramo o stvareh dejansko in izčrpno pogovarjati. Kaj je za koga zvestoba, kaj nezvestoba, druženje, samski izhodi itd. Vse to je pomembno razčleniti, da pozneje ne pride do tega, da kdo česa ni vedel ali narobe razumel. Nespodbitno dejstvo pa je, da ko človek laže, skriva in prikriva, to pomeni, da tudi sam stvari ne dojema kot nekaj, kar nima velikega pomena .

Prava lahkost bivanja Pogosto se dogaja, da zasačeni ljudje začnejo napadati partnerja in ga obtoževati, da le-ta nima pravice gledati na njihov telefon ali katero koli drugo napravo. Da je to kršenje njihove zasebnosti. Na neki način je to res. A kaj ko je v odnosu ta naprava kar naenkrat postala zaklenjena in se jo prenaša s seboj kot del lastnega telesa. Dejstvo je, da se to v odnosu začne dogajati, ko človek nekaj skriva. Ko znotraj odnosa zavlada občutek, da sem jaz proti tebi namesto midva proti zunanjemu svetu. Ne poznam človeka, ki bi pred partnerjem skrival svoj telefon, če v sebi ve, da partner nima videti ničesar, kar bi lahko vznemirilo njun odnos.

Ko v odnosu vladajo mir, zaupanje, dobro postavljene meje z zunanjim svetom in sta tako v odnosu zgolj dva (kar si ljudje še vedno najbolj želimo), si partnerja lahko telefon izmenjata brez trohice pomisleka na kršenje človekovih pravic. V takem odnosu sta dva odrasla človeka, ki se zavedata, da sta individuuma, a si zavestno želita biti eno.

Če človek nima česa skrivati, z odprtostjo do partnerja nima prav nikakršnih problemov. To je prava lahkost bivanja, ki pa jo lahko nekaj nespametnega, nekaj "zgolj", v trenutku spremeni v peklensko in dolgoročno bolečino. Če je vredno, presodite sami! Še kako pa pri tem velja pregovor, da ne naredite drugemu tistega, česar si ne želite, da bi bilo storjeno vam!