Sreda,
20. 7. 2016,
6.00

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,38

2

Natisni članek

Natisni članek

vlada Ach Adria Airways Elan Alpina T-2 DZS Cimos Janne Harjunpää Torbjörn Månsson Marko Simoneti Dušan Mramor Banka Slovenije NLB Factor banka Probanka DUTB

Sreda, 20. 7. 2016, 6.00

7 let, 1 mesec

Imre Balogh: Na DUTB delo in zabavo danes strogo ločujemo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,38

2

Imre Balogh intervju | Foto Matej Leskovšek

Foto: Matej Leskovšek

Glavni izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) o slovenskem poslovnem okolju, kriminalistih na Banki Slovenije, prodaji premoženja, Cimosu, DZS, T-2, Alpini, svojih skandinavskih predhodnikih, političnih pritiskih …

DUTB, znana kot slovenska slaba banka, pred letom dni in danes sta že na prvi pogled dva svetova. Morda tudi zaradi Imreja Balogha

Madžarski bančnik in velik ljubitelj sodobnega slikarstva deluje kot popolno nasprotje svojega predhodnika Torbjörna Månssona, dolgoletnega uslužbenca svetovalnih korporacij, ki skoraj nikoli ni nosil kravate. Tudi zaradi svoje umirjenosti in premišljenosti daje pri sodelavcih in vseh, ki imajo opravka s slabo banko, velikokrat vtis, da razmer ne obvladuje, da je premehek in premalo odločen za svojo funkcijo. Ali jo bo opravljal še naprej, ne želi povedati.

Od lanske jeseni, ko je prevzel ta položaj (prej je pol leta sedel v upravnem odboru DUTB kot neizvršni direktor in vodil Probanko v likvidaciji), je postavil nekatera pravila igre, ki dokazujejo, da je bilo v preteklosti v instituciji, ki bi morala s svojim delom povrniti del vložka v sanacijo bank, precej domačijskega poslovanja.

"Preiskave v Banki Slovenije ne razumem najbolje. S stališča opazovalca iz tujine se mi zdi malce nenavadna." | Foto: Matej Leskovšek "Preiskave v Banki Slovenije ne razumem najbolje. S stališča opazovalca iz tujine se mi zdi malce nenavadna." Foto: Matej Leskovšek "Slovenska miselnost je drugačna od madžarske"

V Slovenijo ste prišli pred dvema letoma z Madžarske. Kakšna je razlika med poslovnima okoljema obeh držav?
Zelo sta različni. Na Madžarskem je močnejši zasebni sektor, med bankami pa je več konkurence. Slovenija je v enih stvareh podobna Madžarski, ker sta bili obe del avstroogrskega imperija. Obenem je slovenska miselnost precej drugačna od madžarske. Moje razumevanje slovenske mentalitete se je dodatno poglobilo, odkar se učim jezika, Slovenijo vedno bolje razumem.

Kako ste sploh prišli v Slovenijo?
Prosili so me, da bi se prijavil za položaj predsednika uprave Probanke v težavah. V tem sem videl izziv. V zelo kratkem času smo postoriti tisto, za kar bi običajno potrebovali mesece in celo leta.

Sta bili vaši zvezi do Slovenije guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in nekdanji predsednik uprave madžarske banke K&H Marko Voljč?
Boštjana Jazbeca do prihoda v Slovenijo nisem poznal. Prvič sem ga srečal, ko sem se pred imenovanjem v upravo Probanke predstavil svetu Banke Slovenije. Marka Voljča poznam že dolgo časa iz mednarodnih bančnih krogov, ko je vodil NLB. Enako kot recimo Cvetko Selšek (nekdanjo predsednico upravnega odbora SKB, op. a.). Srečevali smo se že v začetku devetdesetih let, ko je bančni sistem v srednji in vzhodni Evropi v zdajšnji obliki šele nastajal. Izmenjevali smo si ideje o tem, kako bi moral delovati. 

"Preiskave na Banki Slovenije ne razumem najbolje"

Pred nekaj dnevi so Boštjana Jazbeca obiskali kriminalisti, ki preiskujejo nepravilnosti pri sanaciji slovenskih bank leta 2013. Vas je to presenetilo?
Vem, da sem pri tem vprašanju na spolzkem terenu (smeh, op. a.). Te preiskave ne razumem najbolje. S stališča opazovalca iz tujine se mi zdi malce nenavadna.

Del teh nepravilnosti se (ne)posredno nanaša tudi na DUTB. Stalna kritika je, da je DUTB od bank prevzemala premoženje po nenavadno nizkih cenah na račun bank in davkoplačevalcev, ki so zato morali vanje vplačati več kapitala?
(Premisli, op. a.) Presenetilo bi me, če bi se izkazalo, da to drži. Najprej naj poudarim, da DUTB ni sodelovala pri izboru premoženja, ki bo iz bank preneseno na DUTB, prav tako ni določala cen tega premoženja. Premoženje je od bank prevzela po poštenih vrednostih. Te so bile v splošnem višje od takratnih cen na trgu, ki pa v resnici ni deloval. Po prenosu se je skupna vrednosti premoženja v bilancah DUTB znižala zaradi naknadno upoštevanih stroškov in tveganj pri določanju poštena vrednosti posameznega premoženja.

Lahko rečem, da portfelj kot celota ni bil podcenjen. V celotnem portfelju je vedno mogoče najti posamično terjatev, ki je ali podcenjena ali precenjena. To se po navadi izkaže šele naknadno.

Takšen primer je Pivovarna Laško. Samo s prodajo četrtine delnic Laškega Heinekenu lani aprila je DUTB ustvarila skoraj 50 milijonov evrov dobička. Prosila bi vas tudi za komentar naslednjega podatka: popust, ki so ga morali dati banke ob prenosu terjatev na slabo banko, je znašal kar 71 odstotkov, kar je največ v Evropi. V Španiji je znašal med 46 in 63 odstotki, na Irskem pa 58 odstotkov. V Nemčiji svoje čase recimo teh popustov sploh ni bilo.
Pivovarna Laško je doživela prestrukturiranje, ki povečuje vrednost, preden je bila prodana, kot se je zgodilo v mnogih drugih primerih. Teh podatkov ne moremo neposredno primerjati, ker je šlo za različno kvaliteto in strukturo terjatev med bankami, prav tako je bil različen čas, ki je pretekel od pojava slabih terjatev do dejanskega prenosa. DUTB je posebna, ker ima v portfelju v pretežni meri posojila podjetij in finančnih holdingov, ki so bile na DUTB prenesena z znatno zamudo.

Po drugi strani v slabih bankah na Irskem ali v Španiji prevladujejo posojila za nepremičninske projekte. Hkrati so bili popusti pri prodaji slabega premoženja bank zasebnim vlagateljem v obdobju po krizi krepko višji, celo 80 ali 90-odstotni.

"Ne glede na to, kaj se piše in govori, je stroškovna učinkovitost DUTB v mednarodnem okvirju pri enem odstotku zelo dobra." | Foto: Matej Leskovšek "Ne glede na to, kaj se piše in govori, je stroškovna učinkovitost DUTB v mednarodnem okvirju pri enem odstotku zelo dobra." Foto: Matej Leskovšek

"Smo uspešnejši od drugih slabih bank. Primerjajte bilance!"

V lanskem poročilu ste utemeljevali, da je bila slovenska slaba banka stroškovno bolj učinkovita od irske in španske. Toda začetni položaj DUTB je bil ravno zaradi tega, ker ste dobili poceni premoženje, boljši od ostalih. 
To ne drži. Primerjajte poslovanje in bilance slabih bank med seboj.

To sva tudi storila. Podatki kažejo, da je DUTB terjatve je od bank dobila po najugodnejših cenah, kar ji je omogočalo, da jih najbolj donosno proda.
Ne glede na to, kaj se piše in govori, je stroškovna učinkovitost DUTB v mednarodnem okvirju pri enem odstotku zelo dobra. Smo na isti ravni kot španska slaba banka, ki je bistveno večja od DUTB, in veliko boljši od slabe banke v Latviji. Če govorimo o dobičkonosnosti – razlika je, da ima DUTB v primerjavi z ostalimi slabimi bankami višje stroške financiranja, saj so obrestne mere na posojila, ki jih plačuje državi, višje od tržnih. Fiksni donos na kapital, ki smo ga lani zagotovili javnemu sektorju,  je bil več kot 40 odstotkov. To pomeni, da poslovni del DUTB dela dobro.

Ves čas nas kritizirajo, da ne prodajamo dovolj premoženja, a to ne drži. Po zakonu moramo vsako leto prodati najmanj deset odstotkov premoženja. Lani smo prodali 22 odstotkov. V dveh letih polnega delovanja je DUTB ustvarila več denarnih tokov kot katera koli od treh drugih slabih bank, ki jih uporabljamo za primerjavo. Tudi letos bomo prodali več premoženja, kot se od nas zahteva. Vse to nam uspeva v času, ko končujemo notranjo reorganizacijo in končujemo pripojitev Factor banke in Probanke k DUTB.

Zdi se, da je DUTB že prodal najpomembnejši in najbolj donosni del svojega premoženja: terjatve do zdravih podjetij (ACH), lastniške deleže, ki so bili privlačni za vlagatelje (Swatycomet), atraktivne nepremičnine (zemljišče Viator & Vektor Logistike na Rudniku) itd. Zdaj je na DUTB ostal le še kup naložb, za katere pretiranega interesa ni. Logično bi bilo, da bo izkupiček od prodaje v prihodnjih letih padal.
S tem se ne strinjam. Naložbe smo razdelili v dve skupini. V prvi so podjetja, ki jih bomo prestrukturirali, obenem pa imajo pa velik potencial za prodajo ali poplačilo. Ocenili smo, da jih je bolje ohraniti pri življenje kot v stečaju računati na poplačilo iz prodaje njihovega premoženja. Teh podjetij je okrog 110, nekaj jih bomo dobili v upravljanje še iz obeh pripojenih bank. Več kot polovica teh podjetij na različne načine poplačuje obveznosti, kar prispeva k višjemu denarnemu toku DUTB.

Čeprav v prvih šestih mesecih letošnjega leta nismo prodali nobene velike naložbe, smo ustvarili okrog sto milijonov evrov denarnega toka. Velike naložbe bomo letos prodajali šele v drugi polovici leta. Že danes imamo številne vire prihodkov iz različnih dejavnosti, kar nas dela bolj stabilne. To je pomembno za prihodnja leta, ko denarnega toka ne bomo ustvarjali s prodajo velikih naložb, temveč bodo redna poplačila prihajala iz uspešno prestrukturiranih podjetij, kjer bo refinanciranje s strani bank postalo nov pomemben vir sredstev.

Ob krčenju portfelja terjatev bo vedno bolj pomemben vir postajale nepremičnine, ki so edino vrednejše premoženje številnih podjetij v našem portfelju.

"Ves čas nas kritizirajo, da ne prodajamo dovolj premoženja, a to ne drži." | Foto: Matej Leskovšek "Ves čas nas kritizirajo, da ne prodajamo dovolj premoženja, a to ne drži." Foto: Matej Leskovšek

"Vsa vprašanja okrog Save smo rešili"

Katere velike naložbe boste torej prodali v drugi polovici leta?
Kot veste, smo tik pred koncem prodaje Save Slovenskemu državnemu holdingu in Kapitalski družbi. Rešili smo vsa vprašanja, ki so se odprla ob odločitvi države o prenosu Save. Ko jo je sprejela, nismo bili najbolj srečni, a smo iz položaja iztržili največ, kar se je dalo.

In pri tem ustvarili kar 25 milijonov evrov dobička, ker je bila Sava podcenjena v vaših bilancah.
Odločitev o prenosu terjatev in obveznic do družbe Sava je sprejela Vlada Republike Slovenije. Vlada je določila tudi vrednost prenosa na podlagi polletne knjigovodske vrednosti za leto 2015, ki odraža našo oceno tveganj in potencialov v tistem času. Letos je bila večina teh tveganj odpravljenih v težkih, a konstruktivnih pogajanjih, ki so te vrednosti dodatno bistveno izboljšala.

Omenili ste sanacije podjetij. Po podatkih iz letnega poročila DUTB vodi 72 primerov teh sanacij. Koliko jih je bilo uspešnih?
Ukvarjamo se z vsemi 150 podjetji, ki so v našem portfelju. V praksi pa vodimo prestrukturiranje v okoli 110 podjetjih v našem portfelju, za katera po naši konservativni oceni obstaja več kot 50-odstotna verjetnost, da bodo ostala pri življenju. To ugotavljamo na podlagi modela, ki ga upoštevamo tudi pri določanju knjigovodske vrednosti naložb.

Je Cimos še mogoče rešiti? "Na potezi so banke."

Trenutno najbolj vroč primer je Cimos. V sredo ste sprejeli zavezujočo ponudbo italijanskega sklada Palladio Finanziara za nakup Cimosa. Toda pot do prodaje bo še dolga in zapletena.
Takšni procesi so vedno dolgi in zapleteni. Zdaj smo vstopili v zelo pomembno fazo. Ponudnik iz Italije je zadostil dvema pogojema: oddal je zavezujočo ponudbo, ki je takšna, da večinoma ustreza konzorciju prodajalcev. Določili smo časovnico potrebnih opravil  in mejnike v prihodnjih mesecih. Storili smo velik korak.

Cimos je v zadnjih dveh letih izgubil precej naročil, je visoko zadolžen, upadal mu je denarni tok (EBITDA) … Razvojno je zastal v času, ko se avtomobilska industrija po svetu pripravlja na revolucionarne spremembe. Ali je Cimos sploh še mogoče rešiti?
(Premisli, op. a.) Smo v intenzivni komunikaciji z dobavitelji, bankami, lizinškimi družbami, kupci … Njihovo razpoloženje se je v zadnjih dveh tednih popravilo. Vidijo, da naše delo prinaša rezultate. Na to so čakali, še posebej kupci, ki se zavedajo kompleksnosti procesa. Cenijo, kar je uprava Cimosa storila v zadnjih dveh letih pri optimizaciji poslovnih procesov, spoštovanju rokov dobave, zagotovitvi stabilnejšega finančnega položaja … Banke se morajo zdaj strinjati z načrti in jih ustrezno podpreti.

Več v videu:

Banke, celo lastnice Cimosa, ki so podpisale medbančni sporazum, trdijo, da so že nekaj časa odrezane od informacij.
To zagotovo ni res za to odločilno fazo procesa. V Cimosu so  banke, ki so se pridružile konzorciju prodajalcev, kot tudi banke, ki delujejo kot ločeni upniki. Prodajalci smo z njimi v rednih stikih.

Ali predstavnike vlade Cimos še posebej skrbi zaradi velikega števila ogroženih delovnih mest?
Da. Cimos ima skoraj pet tisoč zaposlenih, od tega več kot tretjino v Sloveniji. Še posebej je pomemben delež Cimosa v slovenskem izvozu. Cimos je eden od slovenskih nacionalnih šampionov. Njegov propad bi imel številne negativne učinke na slovensko gospodarstvo.

Ohranitev Cimosa pri življenju in nadaljnjem razvoju je v slovenskem nacionalnem interesu. Še posebej pomemben je za Primorsko in Štajersko, dve regiji, ki sta v krizi utrpeli hude posledice in kjer ima Cimos svoje slovenske obrate.

"Krivdo za težave Cimosa je težko valiti na DUTB"

Kakšna je odgovornost DUTB za to, da je Cimos danes v tako negotovem stanju? Je bila prisilna poravnava Cimosa, ki jo je zahteval DUTB, napaka? 

Ne želim govoriti o stvareh, v katere nisem bil neposredno vpleten. Cimos je padel v težave po letu 2009 in akumuliral najhujše težave do leta 2013. Takrat DUTB sploh še ni začela delovati. Težko je zato krivdo za težave Cimosa valiti na DUTB.

"Težko je krivdo za težave Cimosa valiti na DUTB." | Foto: Matej Leskovšek "Težko je krivdo za težave Cimosa valiti na DUTB." Foto: Matej Leskovšek

Dejstvo je, da je prisilna poravnava povzročila paniko med kupci in razjezila dobavitelje.
Še enkrat želim poudariti, da takrat nisem imel izvršnih pristojnosti v DUTB. Toda ob vseh težavah, ki jih je imel Cimos, bi me presenetilo, če bi kupce in dobavitelje najbolj vznemirila prav prisilna poravnava. Težave in nepotrpežljivost kupcev in dobaviteljev so se kopičile že vrsto let pred tem.

Je gospod Janne Harjunpää, projektni menedžer DUTB in operativni vodja sanacije Cimosa, dobro opravil svoje delo? Mnogi ga vidijo kot glavnega krivca za vrsto zapletov pri sanaciji in prodaji podjetja.
Njegovo delo je bilo ključnega pomena. Bil je tesno vpet v proces. Gre za strokovnjaka z veliko izkušnjami iz sanacijskih postopkov. Njegova pogodba se je pred kratkim sicer iztekla, naloge pa so prevzeli drugi in pripeljali proces do zdajšnje faze.

DZS in Bojan Petan: "Terjatve bomo prodali le, če bo cena dobra"

Kakšen je načrt DUTB za Skupino DZS? Predsednik uprave DZS Bojan Petan je večkrat kršil zaveze do upnikov, ki so bile dogovorjene v medbančnem sporazumu, a brez posledic, čeprav DZS bankam dolguje več kot sto milijonov evrov, samo DUTB pa 79 milijonov evrov.
Primer DZS je dokaz, da je prestrukturiranje samo po sebi vedno zahteven proces. Družbe v skupini so tesno lastniško in dolžniško prepletene. V interesu slovenskih davkoplačevalcev je, da bo DZS skozi sanacijo postal bolj učinkovit in pregleden. To je mogoče doseči na več načinov. Trenutno terjatve do DZS prodajamo. Prodali jih bomo le, če bomo zadovoljni s ceno. V nasprotnem primeru bomo nadaljevali s prestrukturiranjem.

Na kakšen način?
Na enak način, kot smo ga do zdaj izvajali v drugih podjetjih, kjer smo bili največji upnik.

Zakaj ste rok za oddajo zavezujočih ponudb za terjatve DZS pred dnevi podaljšali?
Vse prodaje sledijo enakim pravilom, ki smo jih na DUTB postavili na začetku letošnjega leta. Ponudnikom želimo omogočiti dovolj časa za skrbne preglede, pripravo in oddajo ponudb in pogajanja, prav tako pa si pridržujemo pravico do izvajanja nadaljnjih krogov pogajanj v sklepni fazi.

Zakaj Skupina DZS kljub visoki zadolženosti še ni prodala Term Čatež in Marine Portorož, dveh ključnih naložb, za katere se zanima vrsta vlagateljev?
Vprašanje je, ali govorimo o zmožnosti, da se to naredi, ali o pomanjkanju volje. Prodaja obeh naložb je bila predvidena v medbančnem sporazumu, a v DZS kljub temu tega niso storili.

"Kostića sem prvič srečal letos, Ahmetova pa nikoli"

Za terjatve do Skupine DZS se zdaj po naših informacijah zanima srbski tajkun Miodrag Kostić. Ste se v zadnjem času srečali z njim?
 
Prvič in edinkrat sem ga srečal na letošnji finančni konferenci v Portorožu in o DZS nisva govorila. O tem, ali želi kupiti DZS, raje vprašajte njega.

Slišati je, da Kostićeve investicije v Sloveniji financira tudi najbogatejši ukrajinski oligarh Rinat Ahmetov?
Tudi to morate vprašati koga drugega. 

Sprašujeva vas, ker ste pred prihodom v Sloveniji svetovali nadzornemu svetu First Ukrainian National Bank, ki je v lasti Ahmetova. 
Gospoda Ahmetova nikoli nisem srečal. Spoznal sem le njegovega sina, a se nisem ne srečal ne pogovarjal z njim, odkar je moja pogodba tam potekla. Ne vem, ali je to isti sin, ki je poročen s hčerjo gospoda Kostića.

"Gospoda Ahmetova nikoli nisem srečal. Spoznal sem le njegovega sina." | Foto: Matej Leskovšek "Gospoda Ahmetova nikoli nisem srečal. Spoznal sem le njegovega sina." Foto: Matej Leskovšek Zakaj DUTB ni počistila s "tajkunskimi" mrežami

Ob ustanovitvi DUTB se je predvsem na desni strani slovenske politike pričakovalo, da bo nova institucija dokončno počistila tudi s finančnimi mrežami, ki v očeh javnosti veljajo za "tajkunske". Zgodilo se je ravno nasprotno. ACH in DZS ste podaljšali življenje.
Sanacijo nekaterih finančnih holdingov smo že končali. Eden takih primerov je Avtotehna. Potrebujemo čas. Ni naključje, da se je življenjska doba DUTB morala podaljšati, saj našega dela ni mogoče opraviti v kratkem času.

Ugotavljava, da je Avtotehna, ki je prodala skoraj vse premoženje in poplačala upnike, dejansko edini res uspešni primer sanacije finančnih holdingov in velikih družb. Naj vam naštejeva nekaj ostalih primerov. Terjatve do ACH ste prodali. DZS še prodajate. S Savo ste leto dni bili bitke na sodišču, enako s T-2. Cimos je še vedno v kritičnem stanju. Zakaj je temu tako? Je sanacije velikih bolnikov v Sloveniji še posebej težko voditi zaradi tolikšnega števila različnih interesov?
Sanacije so zahtevne v vseh okoljih, vodijo tudi do številnih konfliktov. Nekateri sodni sistemi so ugodnejši za tovrstne postopke, drugi manj. V finančnih in proizvodnih skupinah z velikim številom med seboj prepletenih družb smo pogosto priča manevrom, ki taktično preprečujejo, da bi nadzor nad družbo prevzeli upniki in zagotovili redno poplačilo. To ni lahko delo.

S Savo smo končali pravne bitke, ki smo jih sprožili, saj smo ocenili, da je vredna bistveno več. Slovenski turizem je v vzponu in z njim tudi poslovanje Save, lastnice velikega dela slovenskega turizma.

Ne razumeva. Če je Sava res vredna toliko, zakaj so jo vaši predhodniki poizkušali potisniti celo v stečaj?
Spet bom rekel, da je bolje za komentar vprašati njih. DUTB se je zavzemala za prisilno poravnavo, ker smo ocenili, da načrt sanacije, ki ga je pripravila uprava, ni ustrezen. Seveda se lahko vsaka prisilna poravnava konča s stečajem, ampak to nikoli ni bil naš cilj. Upniki si želimo v družbi le usesti na sovoznikov sedež: pridobiti vzvode upravljanja, skrbeti za izboljšavo finančnega položaja podjetja, prodajo premoženja, denarni tok … To se morda od zunaj ne zdi logično, ampak temu je bilo tako.

Kaj pa T-2? V tej družbi vas upravljanje nikoli ni zanimalo, ampak zgolj stečaj.
Gre za popolnoma drugo zgodbo kot v primeru Save. Smo največji upnik T-2, a družba denarnega toka ne namenja poplačilu posojil in s tem davkoplačevalcem, ampak za druge namene. Zaradi pomanjkanja sodelovanja dolžnika so druge mogoče rešitve omejene.

Je več kot sto milijonov evrov vredna terjatev do T-2, ki jo je DUTB prevzela od NLB in Banke Celje, sploh zavarovana?
O tem se bo odločalo v sodnem postopku.

Po uporu v Žireh nemški svetovalci pod lupo interne revizije

Marčevski upor v Žireh je razkril tudi visoka nakazila, ki jih je morala Alpina po nalogu DUTB plačevati nemškemu svetovalnemu podjetju Admetam. To se je pojavljalo v velikem številu podjetij, ki jih je sanirala DUTB. Menite, da je visoke zneske prejemalo upravičeno?

Pogodba z Admetamom v Alpini je končana. Nisem prava oseba, ki bi lahko sodila o delu Admetama v drugih podjetjih. Delali so namreč v treh podjetjih v lasti DUTB, ki so zdaj predmet presoje interne revizije. V Alpini so sodelovali pri prestrukturiranju podjetja in izvedli analizo obstoječe situacije ter obsežno svetovalno delo. Od novega vodstva Alpine sicer pričakujem racionalne in pragmatične odločitve na podlagi podatkov in analiz, ki so na voljo. Sam proces sanacije bo vseeno boleč, veseli pa me, da se je vzdušje v Žireh umirilo. Dopolnili bomo tudi nadzorni svet Alpine.

"Ste kdaj videli družbo, ki bi se odločila recimo sredi maja objaviti poročilo z določenimi podatki zgolj zato, ker bi to nekdo od nje zahteval?" | Foto: Matej Leskovšek "Ste kdaj videli družbo, ki bi se odločila recimo sredi maja objaviti poročilo z določenimi podatki zgolj zato, ker bi to nekdo od nje zahteval?" Foto: Matej Leskovšek

O Månssonu: "Ne morem potrditi, da je v govoricah o nepravilnostih kaj več"

Ste morda zaznali, da bi imel vaš predhodnik Månsson in njegovi sodelavci v Savi, T-2, Cimosu, Elanu in drugih zgodbah tudi osebne interese, ki bi jih uresničili prek vnaprej dogovorjenih prodaj? O tem je bilo namreč mogoče slišati veliko govoric in informacij.
Odkar sem prišel na položaj glavnega izvršnega direktorja, nisem videl nič takega, kar bi informacije, ki jih navajate, dokazovalo. Zato ne morem potrditi, ali je šlo le za govorice ali za kaj več.

Ste tudi pri paketni prodaji terjatev do ACH, Elana, Adrie Airways in Polzele ameriški investicijski banki Bank of America Merrill Lynch International (BAMLI) enakega mnenja? Ta je bila namreč nekaj časa hišni odkupovalec terjatev od DUTB. Ugibalo se je, ali ima zaradi svoje uspešnosti tudi dostop do notranjih informacij iz DUTB.
Terjatve so bile prodane pred mojih prihodom na DUTB. Na upravnem odboru smo pozneje zahtevali poročilo notranjega revizorja o tem poslu.

Kaj je ugotovil?
Tega ne morem razkriti. Ste kdaj videli družbo, ki bi javno predstavljala ugotovitve notranje revizije?

Gre za davkoplačevalski denar …
… a že definicija notranje revizije pove, da gre za organ znotraj posamezne družbe oziroma institucije. Notranji revizor je iskal morebitne nepravilnosti v poslu, našel pa je le postopkovne napake. Ugotovitve so nam koristile za izboljšavo procesov odločanja in pripravo pravil za prodajo naložb, ki smo jih letos spremenili in dodelali.

"Smo varčni. Moja pisarna spominja na celico meniha."

Ob imenovanju ste v enem od intervjujev izjavili, da je ena vaših prednostnih nalog izboljšanje preglednosti DUTB. Torej v preteklosti to ni bila pregledna institucija?
Vedno obstaja prostor za izboljšave in za to si prizadevamo. Obstajata pa dve izjemi: ne komentiramo procesov v teku in ne podajamo obsežnih ad hoc poročil o dejavnostih DUTB. To se pogosto zahteva, vendar gre za napačno dojemanje preglednosti. O svojem delu smo dolžni redno poročati o rezultatih dela v četrtletnih, polletnih in letnih poročilih. Tam objavljamo vse podatke, ki smo jih dolžni razkriti, prav tako so vse informacije objavljene na naši spletni strani.

Ste kdaj videli družbo, ki bi se odločila recimo sredi maja objaviti poročilo z določenimi podatki zgolj zato, ker bi to nekdo od nje zahteval? V javnosti je DUTB dojeta kot neučinkovita in draga institucija z visokimi plačami. To nikakor ne drži. Lahko vam pokažem svojo pisarno in videli boste, kako smo potratni (smeh, op. a.). Zagotovo gre za eno najmanjših pisarn predsednika uprave neke družbe v Sloveniji, ki bolj spominja na celico meniha.

"Za skoraj polovico smo prepolovili tudi stroške svetovalnih storitev." | Foto: Matej Leskovšek "Za skoraj polovico smo prepolovili tudi stroške svetovalnih storitev." Foto: Matej Leskovšek

Res je, da se ne vozite z letalom vsak konec tedna v Stockholm in nazaj tako kot gospod Mansson.
Tudi moja plača je precej nižja. Kar želim povedati, je, da je DUTB stroškovno učinkovita. Kot sem že omenil, stroški delovanja DUTB znašajo le četrtino stroškov financiranja, ki jih tako ali tako plačujemo davkoplačevalcem. Kljub temu smo usmerjeni v dodatno nižanje stroškov poslovanja, v prvih petih mesecih leta smo stroške v primerjavi z drugo polovico lanskega leta še znižali za deset odstotkov. Govorim seveda o DUTB brez Factor banke in Probanke. Za skoraj polovico smo prepolovili tudi stroške svetovalnih storitev.

Pravite torej, da ste pregledni, učinkoviti in poceni. Če gremo po vrsti – zakaj DUTB ne objavlja podatkov o razpisih za prodajo terjatev: izbranega kupca, cene, števila ponudb, ki jih je prejela?
Predčasno objavljanje podatkov o postopkih, ki so še v teku, bi lahko povzročilo veliko škodo, zato smo pri tem zelo zadržani. Ponudniki bi v tem primeru vedeli, kakšna je taktika njihovega tekmeca. Kupci bi se lahko zaradi tega umaknili. Razkrivanje pogajalskih taktik pa bi lahko tudi ogrozilo doseganje najboljšega mogočega rezultata.

Ampak gre za podatke, ki jih institucije v Sloveniji, zavezane zakonodaji o javnem naročanju, razkrivajo. Čeprav DUTB ni zavezanec, je družba v izključni lasti države. Kljub temu o vaših poslih javno dostopnih informacij tudi po tem, ko so končani, praktično ni.
Spoštujemo pravila o javnem naročanju. Vendar naši prodajni postopki nimajo ničesar opraviti z javnimi naročili, saj gre za poslovne dogovore. Sam prodajni postopek se vodi v skladu s preglednimi pravili, z enako obravnavo vseh ponudnikov. Z razkritjem cene in ponudnika se morata namreč strinjati tako prodajalec kot kupec, čemur ni vedno tako. V posameznih primerih smo kupce prosili, če lahko te podatke objavimo, a so nas zavrnili.

Prej sta omenila državno lastništvo: ste kdaj videli recimo letalsko družbo v državni lasti, ki bi objavljala, koliko je iztržila s prodajo letala in kakšna je na primer cenovna struktura letalske karte? 

Razumemo, da je temu tako pri podjetjih, ki imajo na trgu konkurenco in se borijo za posel. Pri DUTB temu ni tako. Takšne posamezne informacije nikjer niso javne. Strinjam pa se, da morajo biti v tem primeru močni mehanizmi notranje in zunanje kontrole, tudi zato, da se zagotovi revizijska sled, ki omogoča morebitno strokovno sledenje transakciji s strani pristojnih organov. Okrepitev teh je bila ena od mojih prednostnih nalog pri prihodu na DUTB.

"Da Probanka prevzema DUTB? Ne drži!"

Zakaj pogodbe s kupci terjatev na DUTB dolgo časa niso imeli klavzule, ki bi jih v določenem časovnem obdobju obvezala, da morajo ob morebitni nadaljnji preprodaji terjatev razliko v ceni vrniti DUTB, torej tako imenovano "top-up" klavzulo?
Ne želim odgovarjati na vprašanja, ki se nanašajo na obdobje pred mojih prihodom.

Je po vašem mnenju kljub vsemu nenavadno, da takšnih klavzul ni bilo? Samo pri ACH je DUTB izgubila več kot 20 milijonov evrov, saj so Američani terjatve kmalu zatem prodali novemu kupcu.
Številka je najbrž daleč nižja od navedene, vendar dvomim, da ima razen kupca kdo pravilne podatke. Sprašujte me raje o spremembah, ki smo jih uvedli po mojem prihodu. Rekel bom le, da nobena organizacija nikoli ni popolna in da na DUTB sproti odpravljamo pomanjkljivosti, ki jih zaznamo. Pravila o ponovni prodaji, ki smo jih sprejeli v začetku letošnjega leta, so le en tak primer izboljšav.

"Včasih dobimo kakšno ponudbo, ki je ne moremo označiti za resno, še manj pa sprejemljivo. Potem se v medijih, tudi s strani politikov, pojavijo očitki, zakaj DUTB te ponudbe ne sprejme, če je cena tako dobra." | Foto: Matej Leskovšek "Včasih dobimo kakšno ponudbo, ki je ne moremo označiti za resno, še manj pa sprejemljivo. Potem se v medijih, tudi s strani politikov, pojavijo očitki, zakaj DUTB te ponudbe ne sprejme, če je cena tako dobra." Foto: Matej Leskovšek

DUTB je v zadnjih mesecih zapustilo več ljudi: visokih uslužbencev, upravljavcev naložb, pravnikov … Svojo ekipo na DUTB gradite iz vrst nekdanjih kadrov Probanke, v precejšnji meri pa se naslanjate tudi na zunanje svetovalce. Zakaj?
Ali veste, koliko menedžerskega osebja je prišlo iz Probanke?

Veva za štiri menedžerje …
… od okrog dvajsetih. Vaša teza torej ne drži. Prav tako smo za izvajanje nekaterih storitev angažirali notranje vire. Na ta način smo ohranili pet delovnih mest ter prihranili več kot 20 tisoč evrov stroškov na mesec.

Ampak tudi v poslovni javnosti je vtis, da je DUTB zaradi notranjih razkolov trenutno dokaj paralizirana institucija. Nekateri vlagatelji znajo povedati, da na povpraševanja za nakup posameznih naložb sploh niso dobili odgovora.
Takšne očitke na DUTB poslušamo že od samega začetka. Pri tem je treba biti previden in te izjave jemati z rezervo. Včasih dobimo kakšno ponudbo, ki je ne moremo označiti za resno, še manj pa sprejemljivo. Potem se v medijih, tudi s strani politikov, pojavijo očitki, zakaj DUTB te ponudbe ne sprejme, če je cena tako dobra. Če bi bilo temu res tako, zagotovo ne bi ustvarjali tako visokega denarnega toka, kot smo to storili tudi sredi pripojitve in reorganizacije. Kritikov včasih ne razumem. Včasih nam očitajo, da nas je preveč. Ko število zaposlenih zmanjšamo, pa je to spet težava.

Za reorganizacijo procesov smo se odločili, ker smo s pripojitvijo Probanke in Factor banke dobili večje število pretežno manjših naložb. Njun portfelj je drugačen od dozdajšnjega, ki ga je imel DUTB, zato se morajo temu prilagoditi tudi sistemi upravljanja na DUTB, ki se iz obrtne delavnice spreminja v tovarno. Na DUTB prenašamo model upravljanja iz Probanke. Posebej se ukvarjamo z velikimi podjetji ter posebej z malimi in srednjimi podjetji. 

Koliko denarja bo še potrebovala DUTB? Ne več kot 76 milijonov.

Koliko dodatnega kapitala bo DUTB potrebovala zaradi pripojitve Factor banke in Probanke? Na Siolu smo pred časom razkrili, da bi potrebovali kar okoli 50 milijonov evrov, kar je dvignilo precej prahu, tudi v politiki, češ da so nam ob sanaciji bank ta strošek zamolčali.
Znesek potrebne dodatne dokapitalizacije bomo določili v postopku vrednotenja in nato še revidirali. Razlika izhaja iz kriterijev vrednotenja, ki so za banke drugačni kot za DUTB. Potem bomo to številko predstavili ministrstvu za finance.

Koliko nas bo torej stala nova dokapitalizacija DUTB?
Prepričan sem, da bo znesek v okviru kapitalske rezerve, dovoljene s strani Evropske komisije, ki ga je država za Factor banko in Probanko odobrila in javno objavila že ob njuni likvidaciji leta 2013, torej ne več kot 76 milijonov evrov. Poudariti bi želel, da ne bo šlo za dodatni strošek za davkoplačevalce. DUTB ga bo vsaj deloma pokrila najpozneje do takrat, ko bo prenehala delovati.

Slišati je, da ste v poslovnem in značajskem smislu premehki za vodenje take institucije, kot je DUTB. Navsezadnje gre za institucijo, ki je do vašega prihoda temeljila na drugačni kulturi, bila je manj formalna, več je improvizirala …
Že brez pripojitve Factor banke in Probanke je DUTB zorela hitro, zato je potrebovala strukturo z jasnimi notranjimi pravili. V preteklosti je bilo nekaj moteče neskladnosti, na primer, dnevnik izvajanja odločitev upravnega odbora je bil tudi po kilometer dolg.

Danes DUTB deluje bolj urejeno kot pred mojim prihodom. V prvi vrsti imamo manj sporov in več sodelovanja z našimi partnerji, kar prinaša dobre rezultate v številnih vročih primerov. Če dostojnega kompromisa ni mogoče doseči, smo trdni in odločni v vodenju naših postopkov.

"Moj način vodenja je, da poslušam čim večje število mnenj in iščem soglasje." | Foto: Matej Leskovšek "Moj način vodenja je, da poslušam čim večje število mnenj in iščem soglasje." Foto: Matej Leskovšek

"Na DUTB odločam jaz, Marko Simoneti pa me nadzira"

Pravijo, da na sestankih ni mogoče več slišati kitare, na katero je rad zaigral gospod Harjunpää.
Delo in zabavo na DUTB danes strogo ločujemo.

Razumeti vas je, kot da ste morali DUTB na noge postaviti na novo. Toda DUTB je prav za ta namen pred leti švedskemu Quartzu in drugim svetovalnim podjetjem plačala več milijonov evrov.
To ste napačno razumeli. DUTB je dobro delovala v tako imenovanem poslovnem delu. Znala se je hitro obrniti na trgu. Zaostajala pa je pri kontrolnih in podpornih funkcijah. To je tako, kot da bi imeli hiter avtomobil z lepo barvo, karoserijo, dobrim in močnim motorjem, ki pa bi imel težave z zavorami in gumami. Da je avtomobil varen, potrebuješ vse našteto zato, da ga lahko voziš po deževni in luknjasti cesti. Prav po takšnih cestah se je v zadnjem času vozila DUTB. Zdaj je DUTB popolnoma opremljena za visoko hitrost, naše stopalo je na pedalu za dodajanje plina.

Kdo je glavni odločevalec na DUTB? Vi ali gospod Marko Simoneti, predsednik upravnega odbora?
V operativnem smislu sem številka ena. Moj način vodenja je, da poslušam čim večje število mnenj in iščem soglasje. Hkrati se ne bojim sprejemati odločitev, ki so drugačne od mnenj mojih kolegov, če se tako zdi pravilno.

Več o tem, kdo vodi slabo banko, v videu:

Gospo Simoneti je dolgoletni prijatelj donedavnega ministra za finance Dušana Mramorja, ki je zdaj odstopil s položaja. Bo to kakorkoli vplivalo na razmerja moči v DUTB? Gospod Mramor je veljal za vašega trdnega podpornika v vladi, v kateri kritikov DUTB ne manjka.
Kritike so običajni del posla. Vemo, da nismo popolni. Trdim, da v mojem času na izzive reagiramo hitreje in bolje sodelujemo z ostalimi vpletenimi v sanacijske procese. Učimo se iz preteklih napak. Strli smo veliko trdih orehov: Cimos, Alpino, Savo …

Z gospodom Simonetijem imava jasno razdeljene pristojnosti. Sam sem zadolžen za tekoče vodenje DUTB in sprejemanje odločitev ter odgovornosti z visoko stopnjo avtonomnosti v okviru zakonskih omejitev, gospod Simoneti pa za vodenje upravnega odbora, ki odloča o strateških vprašanjih in nadzoruje DUTB.

Glede vašega vprašanja: gospod Mramor je naju je z gospodom Simonetijem predlagal v upravni odbor. Upam, da bo DUTB deležna podpore tudi s strani naslednjega ministra. Tudi ministrstvo za finance ima danes boljši vpogled v DUTB, kot ga je imelo v preteklosti.

"Slovenija je relativno mala država, v kateri se informacije širijo s svetlobno hitrostjo. Tudi zato se je hitro razvedelo, da za kakršne koli pritiske nisem dojemljiv." | Foto: Matej Leskovšek "Slovenija je relativno mala država, v kateri se informacije širijo s svetlobno hitrostjo. Tudi zato se je hitro razvedelo, da za kakršne koli pritiske nisem dojemljiv." Foto: Matej Leskovšek

"Ali se bom prijavil na razpis? Ne komentiram."

Se boste prijavili na razpis za glavnega izvršnega direktorja s polnim mandatom, ki ga je DUTB objavila pred dnevi?
Svoje odločitve še ne bom komentiral. Izpolnil sem naloge, ki sem se jim zavezal, ko sem sprejel začasno funkcijo na DUTB. Hkrati imam jasen pogled na naloge pred nami in ekipo, ki jih je sposobna udejanjiti. V vsakem primeru sem se izločil iz vseh dejavnosti upravnega odbora, povezanimi z  izbirnim postopkom, da bi se izognil morebitnim konfliktom interesa.

Dobivate veliko klicev predsednika vlade, ministrov, politikov, nekdanjih politikov, menedžerjev in drugih oseb od zunaj?
Niti ne.

Res ni nobenih pritiskov? Veva za najmanj eno zgodbo, ko je direktorica velika poslovnega sistema v solzah vodilne na DUTB prosila za odlog plačila obveznosti.
Slovenija je relativno mala država, v kateri se informacije širijo s svetlobno hitrostjo. Tudi zato se je hitro razvedelo, da za kakršne koli pritiske nisem dojemljiv.