Lahovnik kritičen do uprave in nadzornikov Gorenja

Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je dejal, da bosta uprava in nadzorni svet Gorenja morala s strpnim komuniciranjem in dialogom vzpostaviti vnovično zaupanje zaposlenih in sprejeti ukrepe, ki so nujni. "Jasno je, da imajo zaposleni v Gorenju občutek, da obstaja nepravična delitev doseženih rezultatov, zato bo moralo predvsem vodstvo pri sebi bolj zategniti pas, saj so zaposleni imeli občutek, da se samo pri njih varčuje", je dejal.

"Najprej popraviti plače, nato razmisliti o delitvi dobička" Kratkoročno pa bo moralo vodstvo s socialnim dialogom glede na višja predvidena naročila popraviti plače zaposlenih, dolgoročno pa razmisliti o delitvi dobička med zaposlene, je ocenil minister.

"Nesramne in žalijive izjave Zagožna" Ob tem je predsednika nadzornega sveta Gorenja Jožeta Zagožna pozval, "da naj zaradi "nesramnih in žaljivih izjav", ki jih je izrekel na račun zaposlenih - gre za pogovor za Finance, v katerem je Zagožen med drugim dejal, da so v ozadju stavke večinoma ženske, ki imajo veliko posojil za cunje in podobne stvari - razmisli o odstopu.

Zagožen: Nisem govoril o cunjah Zagožen je zvečer ostro zanikal pisanje Financ, da naj bi v pogovoru za omenjen časnik med drugim dejal, da so v ozadju stavke Gorenja večinoma ženske, ki imajo veliko posojil za cunje in podobne stvari. "Dejal sem, da so zneski na plačilnih kuvertah zelo nizki tudi zaradi tega, ker so delavci obremenjeni tudi s krediti, nisem pa nikjer govoril o cunjah, kar odločno zanikam," je dejal.

"Danes o zamenjavi nadzornika" Lahovnik je ob tem poudaril, "da bo danes govoril s predstavniki Kapitalske družbe o predčasnem sklicu skupščine Gorenja in o zamenjavi nadzornika, ki žali zaposlene". "Lahko si predstavljam Gorenje brez nadzornega sveta, brez uprave, nihče pa si ne more predstavljati Gorenja brez zaposlenih, ki so prava vrednost podjetja", je dejal.

"Protest nima političnega ozadja" Ob tem je ocenil, da v ozadju protestov delavcev Gorenja ni političnega ozadja. "Gre za spontano ravnanje delavcev, saj menim, da je bilo v ozadju precej nepravilnosti in nezadovoljstva, tudi zaradi slabega komuniciranja in vzdušja v podjetju", je med drugim še dejal Lahovnik.

Zagožen: Lahovnik poziva k "pogromu"

Lahovnik za svoje pozive k zamenjavi nadzornikov Gorenja nima drugih razlogov kot političnih, je še povedal Jože Zagožen. Nadzorniki po njegovem mneneju dobro opravljajo svoje delo, njihov edini "greh" pa naj bi bil, da jih je kot predstavnike kapitala imenovala prejšnja vlada. Po njegovi oceni Lahovnik poziva k "pogromu" nadzornikov.

Kot je v odzivu na Lahovnikovo sredino izjavo, da nadzorniki Gorenja nimajo njegovega zaupanja ter da možnost njihove zamenjave ni izključena, povedal Zagožen, so takšne izjave nedopustne. Član nadzornega sveta, ko je enkrat imenovan na to mesto, se je dolžan ravnati po svoji vesti in v dobro družbe, ne pa po navodilih lastnika, je prepričan Zagožen.

Gorenje: Nismo imeli namena menedžerskega prevzema

Lahovnik je dejal tudi, da bo morala uprava Gorenja pregledno pojasniti vse dvome, ki so v ozadju z morebitno lastniško konsolidacijo med družbo Ingor, ta je v lasti vodstvenih delavcev Gorenja, in nekaterimi družbami z Gorenjem. "Treba bo položiti karte na mizo", je o tem povedal minister.

V Gorenju so se že odzvali na Lahovnikov poziv. Pojasnjujejo, da delež Ingorja v celotni lastniški strukturi Gorenja predstavlja 5,66 odstotka. Vstop menedžmenta v lastniško strukturo Gorenja nikoli ni imel namena menedžerskega prevzema, saj je Gorenje za kaj takega absolutno preveliko, so poudarili.

Leta 2007 je bila v Gorenju uspešno izvedena 15-odstotna dokapitalizacija, saj je bilo vplačanih vseh 1,83 milijona novorazpisanih delnic v skupni vrednosti 54,9 milijona evrov. Pri tem so imeli možnost sodelovati vsi delničarji, ki so bili na presečni dan, 29. junija, vpisani v delniško knjigo. Prednostno pravico do vpisa delnic je izkoristilo skoraj 7500 delničarjev, ki so kupili 76,25 odstotkov novorazpisanih delnic, so v sporočilu za javnost zapisali v velenjskem Gorenju. Pravico do preostanka delnic je imela EBRD, a je sodelovanej odklonila, preostanek pa je vplačal Ingor.

V ingorju 170 menedžerjev Sodelovanje v družbi Ingor, v kateri je združenih več kot 170 menedžerjev, se je ponudilo sodelavcem, na podlagi treh kriterijev, in sicer kaj je kdo že naredil za Gorenje, kaj dela danes in kaj se od njega pričakuje v prihodnje. Vsi, ki so se za sodelovanje odločili, so za vložek v družbo ponudili lastne prihranke, najeli osebni kredit oz. zastavili lastno premoženje.

Vizjak: Odraz problematičnih ukrepov vlade Problematični ukrepi vlade se odražajo v nejasnostih, ki povzročajo kršitev pravic delavcev, je o dogajanju v Gorenju dejal poslanec SDS Andrej Vizjak. Kot je prepričan, se problematični ukrepi vlade, kot so subvencioniranje čakanja na delo in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa - odražajo "v številnih nejasnostih, ki povzročajo tudi kršitev pravic delavcev, še posebej do prejemanja nadomestila v tem obdobju". Po njegovem je to upravičeno povzročilo veliko nejevolje med zaposlenimi, kajti "če zadeve niso jasne, so lahko interpretacije dvoumne".

"Sindikat ni odigral svoje vloge" Reakcijo delavcev je ocenil kot logično, opozoril pa je, da tudi sindikat ni odigral svoje vloge. "Sindikat bi moral biti prvi, ki bi združil potrebe, interese in pričakovanja delavcev," meni Vizjak, ki je spomnil na konflikt med delavci in predstavniki sindikatov. Upa, da bodo vodstvo, sindikat in skupine nezadovoljnih delavcev čim prej našle odgovore na vprašanja. "Vidim pa, da je precej že narejenega v tej smeri," je povedal.

"Največjo krivdo nosita uprava in sindikat"

Na vprašanje, ali so za nastale razmere krivi nadzorniki Gorenja, je Vizjak dejal, da problem vidi predvsem v operativnih stvareh, ki so v pristojnosti uprave in sindikata.

" Lahovnik ne bi smel presojati o kompetencah nadzornikov Vizjak je komentiral tudi včerajšnjo izjavo Lahovnika, ki je dejal, da je izgubil zaupanje v nadzornike Gorenja. Nekdanji minister je poudaril, da ni "čisto prepričan, da je naloga ministrstva za gospodarstvo presojati kompetence in zaupanje nadzornikom". "Nikoli nisem slišal, da bi bilo ministrstvo za gospodarstvo neposredno kompetentno nad upravljanjem z lastniškimi deleži države v Gorenju," je opozoril. To je po Vizjakovo naloga tistih državnih institucij, ki imajo upravljavske pravice in lastniške deleže - gre za Kad in Sod.

Posredovanje ministra ali celo premiera v takih primerih je po njegovem mnenju celo prekoračitev pristojnosti. Zato se Vizjak sprašuje o formalnih osnovah tega posredovanja.

V Gorenju proizvodnja ponovno stekla

V Gorenju, kjer so delavci zaradi nepravilnosti pri izplačilu avgustovskih plač in zaradi zahteve po višjih plačah, proizvodnjo ustavili, je danes ob 6. uri zjutraj proizvodnja ponovno stekla. Po podatkih predsednika podjetniškega sindikata Žana Zebe proizvodni proces nemoteno poteka v vseh Gorenjevih proizvodnih obratih. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac pa je v sredo postregel s podatkom, da je zaradi ustavitve proizvodnje, za katero še ni znano, kdaj jo bodo nadomestili, nastala škoda v višini štirih milijonov evrov.

Podjetje bo že v petek izplačalo draginjski dodatek V sredo zvečer sklenjen sporazum med upravo Gorenja, sindikatom in predstavniki delavcev predvideva, da bo podjetje že v petek draginjski dodatek izplačalo, ne le delavcem v proizvodnji in neposrednih podpornih procesih z najnižjimi plačami, ampak tudi zaposlenim, ki so na čakanju doma. Prav tako so se dogovorili, da se pričnejo pogovori z vodstvom družbe za določitev plačne politike v letih 2009 in 2010, podprt je bil tudi predlog uprave o uvedbi 40-urnega delovnega tedna s 1. oktobrom letos, kar pomeni, da bo od meseca oktobra dalje obračunana polna plača za 40-urni delovnik.

Bobinac: Stavkajoči ne bodo trpeli nobenih posledic

Zeba je tudi poudaril, da so vse napake pri izplačilu avgustovskih plač že odpravljene, vse druge morebitne napake pa bodo v prihodnjih dneh reševali v individualnih pogovorih. Bobinac pa je predstavnikom sindikata in delavcev zagotovil, da nihče izmed delavcev, ki so sodelovali v prekinitvi proizvodnje, ne bo utrpel nobenih posledic oziroma ne bo šikaniran. Vsi sprejeti predlogi uprave veljajo za vsa Gorenjeva podjetja v Sloveniji.

Izpad proizvodnje bodo nadomeščali prihodnji teden

Gorenje bo dvodnevni izpad proizvodnje večinoma nadomestilo v soboto, 26. septembra, po terminskem planu pa je bila ta sobota predvidna kot dela prost dan, je povedal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Napovedal je, da bodo nekateri proizvodni obrati izpad proizvodnje nadomestili tudi prek podaljšanega delovnega časa.

7. oktober vnovična ustavitev proizvodnje Na vprašanje, ali je seznanjen z informacijo, da delavci za 7. oktober napovedujejo vnovično ustavitev proizvodnje, če do takrat ne bodo izpolnjene njihove zahteve glede plačne politike, je Bobinac odgovoril, da so se o tem dogovorili med sredinimi celodnevnimi pogajanji.