Je Hrvaška izstopila iz procesa pogovorov?

"Mislimo, da je to slabo, in ostajamo zavezani temu procesu," je poudaril. "Mi smo zelo hvaležni komisarju Rehnu za vse njegove napore in predvsem za njegovo potrpežljivost," je dejal minister Žbogar. "Danes sem se prišel v Bruselj pogajat o zadnjem predlogu, predlogu, ki je na mizi, ki ga je Rehn predlagal prejšnji teden, in smo bili pripravljeni na ta pogajanja," je pojasnil.

"Slovenija je pripravljena nadaljevati kadar koli" Slovenija po njegovih besedah ostaja zavezana temu procesu in ga je pripravljena nadaljevati, kadar koli bi komisar Rehn ali kdo drug menil, da je to potrebno oziroma, ko bi videl možnost, da se proces nadaljuje. "Tako da, tukaj smo ..." je sklenil Žbogar po sestanku s hrvaškim ministrom Gordanom Jandrokovićem in komisarjem Rehnom danes v Bruslju.

Jandroković: Hrvaška ni izstopila iz procesa Hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković je odločno zavrnil navedbe, da je Hrvaška izstopila iz procesa posredovanja evropskega komisarja Rehna. "Nasprotno, Hrvaška je doslej edina stran, ki je sprejela Rehnov predlog 'vzemi ali pusti'," je menil minister. "Še več, Hrvaška je danes predstavila tudi dve novi alternativni morebitni rešitvi, ki naj bi pomagali najti pot iz tega zastoja," je še dodal.

Žbogar: Rešitev bo morala najti Hrvaška

Na vprašanje, kako zdaj naprej, kakšne so možnosti za nadaljnje korake pri reševanju meje in zastoju Hrvaške v pogajanjih z EU, je minister Žbogar odgovoril: "Tega problema si nismo mi izmislili, to je hrvaški problem in Hrvaška bo morala najti tudi rešitev."

"Komisar Rehn ne vidi poti naprej" Komisar Rehn po ministrovih besedah "obžaluje, da smo prišli v to situacijo, in ugotavlja, da ne vidi poti naprej". Komisar bo tako po Žbogarjevih besedah zdaj obvestil predsedstvo EU, da "sam nekako ne vidi možnosti, da bi nadaljeval ta proces".

Namesto preboja je prišlo do poloma "Bili smo blizu rešitvi. To bi bila za Hrvaško najhitrejša pot, da nadaljuje pogajanja. Vsak drug proces bo trajal precej dlje," je še poudaril vodja slovenske diplomacije. Na vprašanje tujih novinarjev, ali bi tako lahko rekli, da to ni "breakthrough" (preboj), ampak "breakdown" (polom), je minister odgovoril: "Da."

Jandroković: Slovenska blokada sedaj problem EU

Hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković je na vprašanje, kaj bo po njegovem sedaj ukrenil Rehn, odgovoril, da je to potrebno vprašati njega, saj gre za dvostransko vprašanje, ki ga morata strani rešiti sami, Slovenija pa hitro umakniti blokado hrvaških pristopnih pogajanj.

Jandroković je mnenja, da je to sedaj problem Evropske unije, in to iz razloga, ker gre za dvostransko vprašanje, Hrvaška pa izpolnjuje pogoje za odpiranje in zapiranje poglavij ter se obnaša v skladu z evropskimi vrednotami in kriteriji.

"Osem mesecev, kolikor traja blokada, nismo stali na mestu in tega časa nismo vrgli stran," je zagotovil Jandroković, ki je dodal, da je Hrvaška v tem obdobju intenzivno nadaljevala svojo domačo nalogo v približevanju uniji.

Sanader: Slovenci naj zdaj poskusijo pri Berlusconiju

»Dovolj je te farse in 'ping-ponga' s Hrvaško. Slovenci od nas niso mogli dobiti tega, kar hočejo, zdaj naj pa poskusijo pri Berlusconiju!« je izjavil hrvaški premier Ivo Sanader.

Sanader je ponudil dve rešitvi Bruslju je ponudil dva izhoda iz trenutnega stanja – eden je že znan francoski predlog, naj obe državi podpišeta skupno izjavo, v kateri bi se strinjali, da »nobena izjava, ki bi jo katera koli stran sprejela po 25. juniju 1991, ne more prejudicirati končne rešitve meje«. K temu je dodal še pogoj, da morata dogovor sprejeti tako obe vladi kot parlamenta obeh držav, Slovenija pa bi potem umaknila blokado pogajanj. »To bi bila obojestranska zmaga. Slovenija bi lahko rekla, da je s tem preprečila prejudiciranje meje s hrvaške strani, Hrvaška pa bi nadaljevala s pristopnimi pogajanji,« je pojasnil Sanader

Drugi predlog je, naj Evropska komisija preuči spise, ki jih je Hrvaška priložila k svojim pogajalskim izhodiščem, in ugotovi, ali kateri od njih prejudicira mejo.

»Če Ljubljana zavrne oba predloga, naj EU odloči, kako bo dokončala pogajanja s Hrvaško. Pri tem mislim na 7. člen pogodbe o EU,« je dejal Sanader. Ta člen govori o odvzetju glasovalnih pravic državi članici, ki konstantno krši načela EU.

"Hrvaška je zapravila možnost za ureditev vprašanja meje"

To, kar se je zgodilo danes, je - vsaj zaenkrat, ne bodimo pesimisti in mislimo, da za vedno - zapravilo možnost, da uredimo mejno vprašanje, je poudaril premier Borut Pahor. Hrvaška stran je z odločitvijo, da izstopi iz procesa komisarja za širitev Ollija Rehna, "pravzaprav zapravila možnost, da uredimo vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško ter s tem spodbudimo vsestransko sodelovanje med državama na bistveno višji ravni", je pojasnil premier Pahor.

"Dokler Hrvaška ne bo našla poti, kako urediti vprašanje prejudicev tako, da to ne bo ogrožalo vitalnih interesov Slovenije, do takrat Slovenija svojega stališča ne bo spremenila," je še povedal premier. "Se pravi, Hrvaška mora, če želi nadaljevati pogajanja, urediti vprašanje spornih dokumentov, ki so vneseni v pogajalski proces," je dodal.

Pahor: Hrvaška prejudicira mejo

Problem, ki smo mu priča, se je namreč po Pahorjevih besedah začel z odkritjem slovenske diplomacije, da je hrvaška stran v postopku pogajanj z Evropsko komisijo vnesla v dokumente tudi elemente, ki prejudicirajo določitev meje med državama. "Slovenija je imela jeseni in pozimi, ko je dvakrat zapored sprejela odločitev o zadržkih, vse razloge, da je to storila, da bi zavarovala svoje vitalne interese," je poudaril. Že prejšnja vlada Janeza Janše in sedanja vlada se je zato odločila, da do ureditve vprašanja prejudicev Slovenija ne more dati zelene luči za nadaljevanje pogajanj Hrvaške.

Pahor: Slovenija je proces pogovorov vzdrževala Slovenska stran je po Pahorjevih besedah proces pogovorov z Evropsko komisijo ves čas vzdrževala. "Ko se je Rehn odločil, da predlaga mediacijo, je Slovenija to sprejela, Hrvaška pa ne. Ko je Rehn predlagal, da se usmerimo v arbitražo, je Slovenija dala dopolnila, Hrvaška jih danes ni želela sprejeti in je s tem prekinila proces," je pojasnil.

Pahor: Na vrsti je Hrvaška

Na vprašanje, ali Slovenija zdaj čaka na naslednjo potezo Hrvaške, je premier odgovoril: "Že od vsega začetka je to hrvaška domača naloga. Tega problema si nismo niti želeli niti izmislili, nastal je zavoljo ravnanj Hrvaške, ki je te dokumente s prejudici poslala Evropski komisiji."

"Slovenija je hvaležna za pobude Evropske komisije" Pahor je ponovil, da je Slovenija hvaležna za pobude Evropske komisije in da bo morebitne nove pobude preučila. Povedal je tudi, da se bo v torek s predsedniki parlamentarnih strank pogovoril o tem, kar se je danes zgodilo, da se bo zdaj o tem, kako naprej, posvetoval z vrhom slovenske politike.

Pahor: Hrvaška bi predloge lahko posredovala že prej O predlogih, ki jih je v Bruslju razgrnil hrvaški premier Ivo Sanader, pa je Pahor dejal, da "se o tem danes ne bo izjasnjeval". "Te predloge bi lahko hrvaška stran posredovala že na začetku, ko je prišlo do dejstva, da je sporno dokumentacijo sploh poslala," je poudaril.

Vajgl: Hrvaška lahko vprašanje meje reši le s pogajanji

Hrvaška za rešitev vprašanja meje "nima druge poti, kot so pogajanja", in se bo morala soočiti "z vsemi negativnimi posledicami svojih potez", je ocenil poslanec Zaresa in predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Ivo Vajgl. "Hrvaška se je pogajanj o reševanju problema meje lotila na način, ki je že od vsega začetka izključeval nek razumen kompromis," je dejal in pojasnil, da je Hrvaška "pred svojo javnostjo in tujimi pogajalci ves čas popolnoma neutemeljeno poskušala ustvariti vtis, kot da ji nekdo v pogajalskem procesu hoče odvzeti nekaj, kar je njenega".

"Hrvaška ima mejne probleme s štirimi sosedami" "Danes je Hrvaška soočena z dejstvom, da skuša priti v EU kot država, ki nima rešenega mejnega vprašanja s kar štirimi sosednjimi državami in ni izkoristila ponujene priložnosti, da na kompromisen način in s pogledom v prihodnost reši mejno vprašanje vsaj tam, kjer je bilo to najlažje storiti," je še dejal in nadaljeval: "Najslabše, kar se lahko sedaj zgodi, je to, da bo to nerešeno mejno vprašanje tudi v prihodnosti predmet manipuliranja s strani tistih, ki si na obeh straneh meje ne želijo dobrososedskih odnosov."

Na vprašanje, kakšne so sedaj možnosti za rešitev zastoja Hrvaške na njeni poti v EU, je Vajgl odgovoril, da "Hrvaška razen svojega odbojnega stališča do iskanja politične rešitve problema ni dala nobenega znaka, da je pripravljena kaj storiti, da odpravi tiste ovire, ki so pravzaprav povzročile zastoj v njenih pogajanjih z EU". Te ovire pa so prejudici meje v dokumentaciji, ki jo je Hrvaška predložila v pogajalskem procesu z EU, je še poudaril Vajgl.

Rehn: Vprašanje meje je dvostranski problem

Evropski komisar Rehn obžaluje, da na srečanju z zunanjima ministroma Slovenije in Hrvaške ni bilo napredka, in ob tem poudarja, da je vprašanje meje dvostranski problem, je v Bruslju povedala Rehnova tiskovna predstavnica Krisztina Nagy.

"Rehn je napravil vse, kar je lahko" Kot so pojasnili viri pri EU, pa je Rehn napravil vse, kar je lahko, sedaj pa morata problem rešiti strani sami. Kot je dejala Nagyjeva, je pogajalski proces, ki ga je vodil Rehn, od januarja potekal dobro, odprto pa je ostalo le še omejeno število vprašanj, vendar pa na žalost obe strani danes glede njih nista uspeli doseči napredka. Komisar bo o izidu sestanka sedaj obvestil sedanje češko in prihodnje švedsko predsedstvo EU.

Kresalova: Vstop v EU očitno trenutno ni prioriteta Hrvaške

Predsednica LDS in ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je ob tem ocenila, da ima Hrvaška trenutno "očitno drugačne prioritete, kot je vstop v EU". Sicer pa je izrazila presenečenje in dejala, da v LDS takšnega ravnanja Hrvaške niso pričakovali. "Ampak ker sem po naravi optimist, vendarle še verjamem, da bo Hrvaška to svojo odločitev prespala in morda vendarle nadaljevala s tem konstruktivnim postopkom," je še dejala predsednica stranke.

Jelinčič: Pahorjev in Žbogarjev poker se je obrestoval "Kot kaže se je poker, ki sta ga igrala Pahor in Žbogar dobro obrestoval, tako da lahko predvsem Žbogarju samo čestitam," je menil predsednik SNS Zmago Jelinčič. "Hvala bogu, da so Hrvati izstopili, kajti v kolikor Hrvati ne bi izstopili, bi bila Slovenija na zelo tankem ledu in bi morala pristati na zelo zelo slabe pogoje," je povedal Jelinčič. Kot je še dodal, so imela pri takšnem razpletu "zagotovo veliko vlogo tudi stališča Slovenije, ki so bila tako trdna in striktna, saj so Hrvati tudi na osnovi tega reagirali tako odrezavo".