iHelp: hitra pomoč neznanca

Ker reševalci zaradi nepoznavanja vasi, iz katere je Ogorevčeva družina, niso našli takoj naslova, se je Andražu Ogorevcu porodila ideja: kaj če je nekdo v naši bližini, ki nam zna pomagati, in je tudi pripravljen priskočiti na pomoč? Največja uganka je bila, kako neznanca priklicati, a so jo hitro razvozlali. Kaj imata skupnega? Mobilni telefon. Nastala je aplikacija iHelp.

Brezplačna aplikacija ob registraciji zahteva od uporabnika vnos nekaterih osebnih podatkov, kot je naslov prebivališča, a jih lahko "preskoči", vendar je, pravi Borut Lončarevič iz podjetja MiDS, ki je ustvarilo aplikacijo iHelp, "če potrebujete pomoč v svojem imenu, dobro dati čim več podatkov". Aplikacija je glede morebitnega spornega shranjevanja osebnih podatkov v oblak preživela tudi preizkus pri informacijski pooblaščenki.

Oranži gumb za klic na pomoč Uporabnik vnese svoje nujne kontakte (osebe) – ti dobijo sporočilo, ko potrebuje pomoč – in najpomembnejše zdravstvene podatke, kot so krvna skupina, morebitne bolezni in alergije. Sledi klic na pomoč, ki ga uporabnik izvede s klikom na oranžni gumb – "Na pomoč". Aplikacija vpraša, kdo potrebuje pomoč – uporabnik ali očividec, in zahteva opis situacije. Po kliku sledita vnos lokacije in klic na 112. Zaradi zemljevida in preprostega klikanja po aplikaciji je pojasnjevanje okoliščin precej lažje, kot se zdi na prvi pogled.

Lončarevič poudarja, da je klic službe nujne medicinske pomoči še vedno nujno potreben, aplikacija med čakanjem daje le tisto najhitrejšo in najbližjo usposobljeno pomoč. Aplikacija s pritiskom na klic številke 112 sproži SOS-obvestilo, ki ga prejmejo uporabniki aplikacije v radiju od 300 do 500 metrov. Ta jih obvesti o težavi in mestu s poškodovano oziroma obolelo osebo, hkrati tudi podatek o svoji trenutni lokaciji, v primeru srčnega zastoja pa še lokacije najbližje nameščenih defibrilatorjev. "Če gre za srčni zastoj, temeljni postopki oživljanja niso dovolj, čim hitreje je treba priti do defibrilatorja, a če ne vemo, kje je, nam to nič ne pomaga," doda Lončarevič in poudari, da je hitrost izredno pomembna. "Po štirih minutah začnejo odmirati možganske celice," zato je pomembno, da še pred prihodom reševalcev izvajamo temeljne postopke oživljanja.

Večina srčnih zastojev v zgodnjih urah Ker se večina srčnih zastojev zgodi med 2. in 5. uro zjutraj, so izdelali tudi zapestnico, ki je prek povezave bluetooth v radiju 20 metrov povezana z mobitelom. "Cilj je, da bi zapestnica sama zaznala srčni zastoj," s tem pa sprožila alarm, pravi. A žal je njen razvoj pogojen tudi s finančnimi sredstvi, ki jih potrebujejo za zagon proizvodnje. "Je v načrtu, a je vse odvisno od sredstev," pravi Lončarevič in dodaja, da partnerje še iščejo. Zavarovalnica Adriatic Slovenica jim je pri razvoju aplikacije izjemno pomagala, doda.

Dobili so veliko pozitivnih odzivov, zlasti tistih, ki se ukvarjajo z urgentno medicino in dnevno lovijo sekunde in minute. Sicer pa bodo prihodnji tedni tudi za njih pestri, saj načrtujejo še angleško različico in hkratno nadgradnjo aplikacije za OS Android in iOS: "Slovenija je premajhna, da bi lahko tu uspeli," hkrati pa smo ljudje v današnjem času preveč mobilni, nesreča pa nikoli ne počiva, pravi Lončarevič. Za primer navede izlet v Avstrijo, ko se, bodimo iskreni, marsikdo ne pozanima, katero številko je treba poklicati v razmerah, ko potrebujemo nujno medicinsko pomoč. iHelp jo pozna. Ne izključujejo aplikacije v drugih jezikih, prilagajali jo bodo glede na to, kam jih bo peljala poslovna pot.