Petek, 26. 1. 2024, 21.54
9 mesecev, 4 tedne
Sandro Munari in lancia stratos HF
Tragedija pri Skopju: tako se je smrti izognil slavni Italijan
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,08
Nepozabna kombinacija Sandra Munarija in lancie stratos HF.
To je spomin na 56 let staro zgodbo, kako se je sloviti Italijan Sandro Munari, najzaslužnejši za šampionski in kultni status lancie stratos HF, v Makedoniji po spletu okoliščin izognil smrti.
Sandro Munari je danes 83-letni Italijan, ki je vsaj pri naših zahodnih sosedih zadnjič polnil naslovnice pred leti, ko je sredi epidemije covid-19 hudo zbolel. Munari pa je eno najslovitejših italijanskih imen avtomobilizma. Il Drago oziroma Zmaj je namreč postal sinonim za meteorski vzpon Lancie v svetu športnega avtomobilizma.
Njegovo mojstrstvo za volanom sovpada predvsem s kultno lancio stratos HF, torej tistim avtomobilom, ki so ga kot prvega izdelali z jasnim ciljem zmagovanja na najtežjih relijih sveta. Munari je bil z Lancio leta 1977 zmagovalec svetovnega reli pokala za voznike, kar štirikrat je zmagal na reliju Monte Carlo. Med letoma 1975 in 1977 celo trikrat zapored, dvakrat za volanom lancie stratos. Bil je najzaslužnejši, da je Lancia med letoma 1974 in 1976 osvojila tri zaporedne naslove svetovnega prvaka v reliju med proizvajalci.
Lancia stratos je predvsem po zaslugi Munarija prevladovala na svetovni reli sceni in če ne bi Fiat znotraj svojega koncerna športnih aktivnosti raje namenil Fiatu, ki je imel kot avtomobilska znamka večji komercialni potencial, bi Munari morda v kneževini zmagal še večkrat.
Vse pa bi lahko bilo popolnoma drugače, če se 20. januarja 1968 na cesti pri Skopju usoda ne bi poigrala z Munarijem.
Sandro Munari je zmagal na sedmih relijih za svetovni pokal, štirikrat je zmagal tudi na reliju Monte Carlo.
V času nesreče je Munari dirkal še z lancio fulvio HF, predhodnico modela stratos.
56 let od tragedije v Makedoniji
Italijan je bil s štartno številko 5 v konkurenci relija Monte Carlo, ki je ga začel v Atenah. Takrat so morali vsi tekmovalci pred začetkom dirke prevoziti več tisoč kilometrov dolgo uvodno etapo iz oddaljenih evropskih mest. Atene so gostile enega takih štartov, tistega leta je iz Grčije proti Monaku krenilo 18 od skupno 200 prijavljenih posadk. Pot je bila dolga in za posadko zaradi predpisanih povprečnih hitrosti zelo naporna. Nihče ni želel zamujati in si prislužiti kazenskih točk, še preden bi sploh začel prve hitrostne preizkušnje.
Munari je prvi del poti vozil iz Grčije prek takratne Jugoslavije. Po nekaj urah je volan lancie fulvie HF prepustil sovozniku Lucianu Lombardiniju, sam pa je sedel na sovozniški sedež in sredi hudega naliva zadremal. Nato je hudo počilo. Pri Skopju je neki mercedes prehiteval druge avtomobile in zaprl pot italijanskemu dirkalniku. Sledilo je silovito čelno trčenje. Sovoznik Lombardi je bil na mestu mrtev, Munari pa je bil težje poškodovan. Če se zaradi njegove utrujenosti ne bi zamenjala, bi bil tisto noč Il Drago na Lombardinijevem mestu in zgodovina svetovnega relija ter tudi Lancie bi bila v naslednjih letih povsem drugačna.
Lancia stratos s Ferrarijevim motorjem V6 (iz modela dino) je začela vzpon italijanske znamke v svetu relija. Uspehe sta nadaljevala model 037 rally, še bolj pa delta integrale.
Zadnje luči avtomobila stratos bodo vplivale tudi na oblikovanje novih modelov Lancie.
Italijan je skupno zmagal na sedmih relijih za takratni svetovni reli pokal. Munari je na najvišji ravni zadnjič zmagal leta 1977, in sicer na reliju San Martino di Castrozza, ki je bil takrat del svetovnega pokala za voznike. Svetovno prvenstvo za voznike je FIA uvedla šele dve leti pozneje.
Koncentracijski maratoni tudi prek Slovenije
Maratonske uvodne etape relija Monte Carlo so bile del prireditve že vse od prve leta 1911. Organizatorji so jih v trasi relija držali vse do leta 1996. Tudi v času skupine B so specialke vozile vsaj tisoč kilometrov dolgo etapo iz različnih evropskih mest. Enako je bilo tudi v devetdesetih letih. S sezono 1997 so nato dolgo začetno etapo vendarle umaknili iz relija.
Uvodne etape so nekoč iz Palerma, Varšave in Aten večkrat peljale tudi skozi Slovenijo. Del karavane relija se je tako ustavil tudi v Ljubljani in Mariboru. Slovenska prestolnica je uvodno etapo relija Monte Carlo prvič gostila leta 1936.
Letos zmagovalec spet pod mejo treh ur?
Monaška ruleta je v zadnjih letih veliko manj zasnežena in poledenela kot nekoč, postala pa je tudi veliko krajša. Pred 30 leti, ko sta na njej štartala Aleš Črnivec in Darko Peljhan (lancia delta HF integrale), je imel reli 22 hitrostnih preizkušenj v skupni dolžini 588 kilometrov.
Pred 40 leti je Walter Rohrl (audi quattro) do zmage na več kot 753 kilometrih hitrostnih preizkušenj potreboval skoraj devet ur (8 ur 52 minut) dirkanja. Lani je Sebastien Ogier (Toyota) za 325 kilometrov dolg reli potreboval le še tri ure in 12 minut. Ogier se je ob zmagi leta 2021 na monaškem reliju že spustil pod mejo treh ur (2 uri in 56 minut).
