Gregor Pavšič

Nedelja,
16. 9. 2018,
4.05

Osveženo pred

6 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,88

6

Natisni članek

Natisni članek

najdaljši cestni predor na svetu Norveška

Nedelja, 16. 9. 2018, 4.05

6 let, 3 mesece

Preprosto čaroben: Najdaljši cestni predor na svetu #foto

Gregor Pavšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,88

6

predor Laerdal | Čarobna notranjost predora, ki je razdeljen v več delov s podzemnimi dvoranami. | Foto Wikimedia Commons

Čarobna notranjost predora, ki je razdeljen v več delov s podzemnimi dvoranami.

Foto: Wikimedia Commons

Na Norveškem je težko poiskati ravne odseke cest, enega od najdaljših so speljali skozi predor. Ta je bil gradbeni podvig, vozniki pa lahko doživijo vožnjo skozi norveške gore in obarvane podzemne dvorane.

Norvežani so pet let gradili 24,5 kilometra dolg predor pri Laerdalu, ki je postal najdaljši cestni predor na svetu. Močno olajša vožnjo ob razgibani norveški obali, v povprečju ga vsak dan prevozi tisoč vozil. Kljub svoji rekordni dolžini ta predor nima evakuacijskih izhodov, sredi poti pa so globoko v zavetju gora omogočili signal za mobilne telefone.

Gradbeni podvig, ki na preizkus postavlja tudi psihološko stanje voznikov

Že leta 1975 so v norveškem parlamentu sprejeli odločitev, da bo glavna pot med Oslom in Bergnom vodila prek kraja Filefjell. Pozneje so prav tako sprejeli sklep o gradnji predora med Laerdalom in Aurlandom, dela so se začela leta 1995 in končala pet let pozneje. Gradnja predora je stala dobro milijardo norveških kron.

V petih letih gradnje so zaradi kopanja predora odstranili 2,5 milijona kubičnih metrov materiala. Načrtovalci so upoštevali psihologijo voznikov, zato ti ne peljejo skozi monoton predor. Razdeljen je namreč v štiri dele, ki jih ločujejo tri velike podzemne jame v šestkilometrskih intervalih. Medtem ko je v glavnem predoru osvetlitev bela, je v jamah modra z odtenki rumene. Na teh mestih je mogoče avto tudi ustaviti in obrniti.

Podzemne dvorane so namenjene počitku in obračanju vozil. | Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons Podzemne dvorane so namenjene počitku in obračanju vozil. Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons

Modra osvetlitev z dodatki rumene in rdeče barve daje vtis sončnega vzhoda. | Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons Modra osvetlitev z dodatki rumene in rdeče barve daje vtis sončnega vzhoda. Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons

Veliko varnostnih ukrepov, evakuacijskih izhodov ni

Varnost je v tako dolgem predoru na vsakodnevni preizkušnji. Klasičnih evakuacijskih izhodov ta predor namreč nima. Vsakih 250 metrov zato najdete telefon za klic v sili, s katerim je mogoče priklicati policijo, gasilce in reševalce. Vsakih 125 metrov je na steni predora gasilni aparat.

Ob uporabi telefona za klic v sili ali gasilnega aparata se v predoru samodejno sproži alarm, ki na nevarnost opozarja druge voznike. V predoru je 15 obračališč za tovornjake in avtobuse, tudi odstavne niše pa so postavili na vsakih 500 metrov.

Telefonski signal tudi globoko pod norveškimi gorami

Na vhodu in izhodu iz predora opravljajo tudi fotografsko identifikacijo vseh vozil in njihovo štetje. V notranjost predora so potegnili kable, ki omogočajo signal za mobilne telefone in radio.

To je tudi prvi predor, v katerega so namestili napravo za izboljševanje kakovosti ozračja. V eno izmed jam ob predoru so postavili napravo, ki iz zraka izloča prah in dušikove diokside.

predor Laerdal | Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons