Elektrika namesto dizla? Skrito nasprotje blišča.

Avtomoto Nova kriza? Trg avtomobilov pred drastičnimi spremembami.

Na avtomobilskem salonu v Ženevi bo ena osrednjih tem spet elektromobilnost. Avtomobilski proizvajalci bodo sicer predstavili zelo malo serijskih električnih avtomobilov, zato pa veliko več konceptov za bližnjo prihodnost. To je odgovor proizvajalcev na zahteve Evropske unije po zniževanju izpustov CO2, prav tako pa tudi odziv na prodajne uspehe ameriške Tesle. Američanov v Ženevo

Tretjino slovenske elektrike so predlani proizvedli iz obnovljivih virov, večinoma iz vode. Foto: Gregor Pavšič Električni pogon večino zanima, toda …

Ali elektromobilnost danes poganjajo predvsem politični cilji? Sodeč po anketi, ki smo jo na Siol.net opravili pred dnevi v sklopu reportaže z vožnje električnega nissana leafa, to ne drži.

Petina anketirancev je odgovorila, da si električnega avtomobila ne želi. Ostalih 80 odstotkov bralcev električnega pogona ni odklonilo. Dobrih 60 odstotkov pa si želi bolj praktičnih avtomobilov za vlogo prvega vozila v družini. Taki avtomobili šele danes prihajajo na ceste (hyundai kona, nissan leaf, novi peugeot e-208) in zato tudi majhen delež električnih vozil na trgu ni presenetljiv.

Zakaj danes ne razmišljate o nakupu električnega avtomobila?

Vir: anketa na Siol.net

Avtomoto Trije Slovenci podirajo tabuje: nič več premoženja za avto?

Hyundai kona je prvi električni avtomobil v Sloveniji, ki odpravlja večino kompromisov vsakodnevne uporabe. Foto: Gregor Pavšič

Pred leti smo v Oslu vozili električno opel ampero-e (preoblečeni chevrole bolt) in tudi sami spoznali naklonjenost Norveške do električnih vozil. Do danes se je njihov delež še bistveno povečal. Foto: Gregor Pavšič

Letos bo vsak drugi novi avto na Norveškem že električni, kako jim uspeva?

Drugače je kajpak na Norveškem. Lani so zabeležili 30-odstotni delež električnih vozil med vsemi novo registriranimi avtomobili, letos bo ta delež predvidoma dosegel 50 odstotkov. Vsak drugi prodani novi avtomobil bo torej imel električni pogon. Pri norveškem združenju električnih vozil (NEVA) poudarjajo, da to ni povezano z višjim norveškim življenjskim standardom.

Norvežani ne nudijo neposrednih finančnih subvencij, temveč številne druge ugodnosti in precejšnje davčne olajšave. Norvežani imajo precej bolj obdavčene klasične avtomobile z bencinskim in dizelskim motorjem. Z nafto bogata država se lahko pri električnih vozilih za zdaj odpove tudi 25-odstotnemu davku na dodano vrednost, izenačitev cene med bencinskim in električnim pogonom pa je naposled velik magnet za kupce.

Primerjava cene in obdavčitve klasičnega in električnega volkswagen golfa na Norveškem:

Vir: NEVA

Prizor iz enega izmed rudnikov kobalta in bakra v Kongu. Foto: Reuters

Dve tretjini za baterije nujnega kobalta izkopljejo v obubožanem Kongu

Medtem ko se avtomobilska tehnologija zelo hitro razvija in ta hitrost napredka se bo v naslednjih nekaj letih še povečala, za proizvajalce električnih avtomobilov nekatera področja še ostajajo velik izziv. To je na primer pridobivanje surovih materialov za izdelavo litij-ionskih baterij.

Problematičen je predvsem kobalt. Kar 65 odstotkov te surovine trenutno izkopljejo v rudnikih Demokratične republike Kongo, ki spada med najbolj revne države na svetu. V zadnjih letih so iz tamkašnjih rudnikov prihajale zaskrbljujoča poročila o izkoriščanju delavcev in tudi otrok za izkopavanje te rude.

Avtomobilski proizvajalci danes sicer zagotavljajo, da skrbno preverjajo svoje dobavitelje in se izogibajo tistim s tovrstnimi praksami. Pri Svetovnem gospodarskem forumu so se proizvajalci s še nekaterim drugimi organizacijami (na primer Unicef …) združili v Svetovno baterijsko združenje. Litij-ionskih baterij danes ne uporabljajo le novi avtomobili, temveč tudi mobilni telefoni, tablice, prenosni računalniki …

Kolikšen je realen izpust CO2 pri klasičnem in električnem avtomobilu?

Izdelava električnega avtomobila ustvari določen izpust CO2 in več kot polovico ga danes zahteva izdelava baterijskega sklopa. Po oceni Volkswagna bi lahko z določenimi ukrepi ta izpust zmanjšali za 80 odstotkov.  

Primerjava izpusta CO2 (proizvodnja, dobava energije, neposredna uporaba ...)

Vir: Volkswagen

Primer akumulacijskega jezera na Kanalskem vrhu in tamkajšnje Črpalne hidroelektrarne Avče pove, da ima Slovenija v enem samem jezeru "zelene" energije za več kot 60 tisoč električnih vozil. Foto: Nissan

Tretjina slovenske elektrike je 'zelena'

V Sloveniji so po podatkih Elektro Ljubljana lani za pridobljeno eno kilovatno uro električne energije povzročili 600 gramov izpusta CO2. Ob povprečni porabi električnega avtomobila to pomeni okrog 90 gramov CO2 na prevoženi kilometer. Takšen izpust CO2 imajo danes do okolja bolj prijazni klasični avtomobili, a ta podatek predstavlja le neposredni izpust (električna vozila ga praktično nimajo) in ne tudi proizvodnje (črpanje, logistika, predelava …) nafte.

Po podatkih Agencije za energijo so bila v Sloveniji leta 2017 primarni vir za pridobivanje električne energije še naprej jedrska energija. Obnovljivi viri so tako kot fosilna goriva predstavljali 30 odstotkov, od tega je praktično vsa 'zelena' elektrika prišla na račun izkoriščanja vodnih virov. Iz vode so ustvarili dobrih štiri tisoč gigavatnih ur električne energije, iz vetrne energije le dobrih 5,7 gigavatne ure elektrike.

Primarni viri za proizvodnjo električne energije v Sloveniji v letu 2017:

Vir: Agencija za energijo