Ponedeljek, 29. 7. 2019, 4.00
5 let, 3 mesece
40 let po prvi zmagi spet v dirkalniku formule ena
Poglejte si brutalnost in ta izjemen mejnik F1 #video
Jean-Pierre Jabouille je bil prvi dirkač v formuli ena, ki je zmagal z motorjem s turbinskim polnilnikom. Danes 76-letnemu Francozu, ki že od hujše nesreče v Kanadi leta 1980 šepa, je to pred 40 leti uspelo skupaj z Renaultom. Letos je s tem prelomnim dirkalnikom spet okusil slast formule ena s konca sedemdesetih let, ko je bil ta šport še povsem divji, spontan, brezkompromisen in izjemno glasen.
Poteze njegovega telesa so bile počasne in dobro premišljene. Nase je potegnil povsem nov dirkaški kombinezon, si na glavo namestil čelado in previdno nadel še očala. Ne da bi se obremenjeval z nestrpnimi pogledi vseh okrog sebe, se je usedel v svoj nekdanji znamenit in v marsikaterem pogledu zgodovinski dirkalnik.
Zelo majhen in usnjen volan formule ena iz konca sedemdesetih let. Privili so ga z vijaki: kot bi obsedel v dirkaški krsti na štirih kolesih
Ko se je zgnetel v svoj vozniški prostor in noge stegnil daleč tja do stopalk pred sprednjimi kolesi, so mehaniki na formulo postavili še vrhnji plastični del šasije in jo z vijaki tesno privili. Nehote sem se spomnil številnih hudih nesreč obdobja formule ena v sedemdesetih in osemdesetih letih. Ko so Jean-Pierru Jabouillu zgornji del plastike privili, je bilo, kot da sedi v dirkaški krsti na štirih kolesih.
Nato žvižg mehanika, kratka pomoč kompresorja in v garaži dirkališča pri Parizu je motor Renaultovega dirkalnika formule ena RS 10 zarohnel na ves glas. Ko je Jabouille spustil sklopko in pritisnil plin, smo za njim kar stekli do ograje in dirkališča ter z zanimanjem čakali na ta zgodovinski trenutek.
Po 40 letih je Jabouville spet vozil svoj nekdanji zmagovalni dirkalnik F1.
Renaultovo formulo je poganjal 1,5-litrski motor V6 z dvojnim turbinskim polnilnikom.
Pedalke so bile pred sprednjimi kolesi in zato so bile noge dirkača pri trčenju zelo izpostavljene. 40 let star spomin na francosko slavje v Dijonu
Dobrih 40 let prej. Jabouille je bil konec sedemdesetih let eden vodilnih dirkačev formule ena in na dirkaški stezi v Dijonu na vzhodu Francije si je privozil najboljši štartni položaj. Pred navdušenimi gledalci ob tej zanimivi stezi z dolgimi ovinki je odlično štartal in brez napake odpeljal 80 krogov dolgo dirko.
Po 304 kilometrih te velike nagrade je roke dvignil visoko v zrak. To je bila izjemna francoska zmaga. Slavil je Francoz s francoskim dirkalnikom na francoskih gumah (Michelin) in s podporo francoskega olja (Elf).
Dokazali so potencial turbomotorja v F1
In najpomembneje, to je bila prva zmaga turbomotorja v zgodovini formule ena. Številne začetne okvare in posmeh tekmecev so bili takrat le še bled spomin. Jabouille je slavil prvo zmago v svoji karieri in obetala se mu je slavna pot. Leta 1980 je dosegel še svojo drugo zmago in podpisal pogodbo z Ligierjem, nato pa je v Kanadi po okvari podvozja doživel nesrečo in si v njej zlomil nogo. Poškodba je bila prehuda, da bi še kadarkoli lahko vozil formulo ena na najvišji ravni.
Njegova prva zmaga je ostala v senci dvoboja za drugo mesto med Villeneuvom in Arnouxom.
Prav gotovo jo šlo za enega najbolj revolucionarnih dirkalnikov formule ena. Sprožil je razvoj turbotehnologije in moč takratnih bolidov je poletela v višave.
Zaradi poškodbe še danes nekoliko šepa
Tudi danes te poškodbe ob nekoliko nerodnih korakih ne more skriti. Toda za volanom svojega zmagovitega dirkalnika je bil spet prepričljiv. Pri starosti 76 let je ob prisotnosti svojega sina letos julija, ob 40-letnici svoje in Renaultove prelomne zmage, na obrobju Pariza odločno vozil iz kroga v krog. Ko je pripeljal v bokse, se je dvignil iz dirkalnika, razširil roke in morda še zadnjič užival slast utripa formule ena.
Diplomirani inženir in vrhunski dirkač v eni osebi
Jabouille je bil diplomirani inženir in je tako neposredno sodeloval pri razvoju tega dirkalnega avtomobila. Renaultovo formulo je poganjal 1,5-litrski motor V6 z dvojnim turbinskim polnilnikom. Moč motorja je leta 1979 presegala 500 "konjev" pri 11 tisoč vrtljajih v minuti. Moč se je na zadnji kolesi prenašala prek petstopenjskega ročnega menjalnika. Taka formula je pri masi 560 kilogramov zmogla hitrost do 320 kilometrov na uro.
Prav gotovo jo šlo za enega najbolj revolucionarnih dirkalnikov formule ena. Sprožil je razvoj turbotehnologije in moč takratnih bolidov je poletela v višave. Do leta 1986 je moč motorjev narasla tudi že do 1.300 in 1.400 "konjev", zato so sprva pri FIA omejili dovoljeni pritisk turbinskih polnilnikov (štiri bare v 1987 in 2,5 bara v 1988), leta 1989 pa so pomoč turbinskih polnilnikov v formuli ena prepovedali.
Danes se Jean-Pierre Jabouille vrhunca svoje dirkaške kariere spominja z nasmeškom in precej nostalgije. Francoz je imel takrat smolo, saj je njegova prelomna zmaga ostala v senci dvoboja za drugo mesto. Srdit spopad Gillesa Villeneuva (Ferrari) in Reneja Arnouxa (Renault) se je vpisal v zgodovino kot eden najboljših dvobojev v zgodovini formule ena in tako ga je pozneje opisal tudi legendarni Villeneuve. Zaviranje v zadnjem hipu, dim izpod koles, dotiki s kolesi in izkoriščanje dobesedno celotne proge (vključno z izletnimi conami) so bili tisto, kar je skupaj z divjo in komaj obvladljivo tehniko pred 40 leti na tribune privabljalo na stotisoče gledalcev.
Video - epski dvoboj Villeneuva in Arnouxa:
2