Nekoč so o tem sanjali, zdaj postaja resničnost #video

Ko so pri BMW leta 1990 prepoznali prednosti tehnologije 3D-tiskanja, je bila ta širši množici praktično še neznana. Tudi uporaba v avtomobilski industriji ni bila pogosta, avtomobili so takrat šele dodobra začeli dobivati električne pomočnike in modernejše varnostne pripomočke. Kljub temu so Bavarci videli potencial v tej tehnologiji, saj so leta 1991 izdelali prve prototipne dele na stereolitografskem stroju. Trideset let kasneje se razvoj ni končal, še zdaleč ne. Tehnologija ima še veliko potenciala, njena uporaba pa je še vedno omejena na manjšo maloserijsko proizvodnjo.

Tiskalniki v velikosti dnevne sobe

Tokrat nas je iz povsem novega kampusa aditivne proizvodnje, ki je v Oberschleissheimu blizu Münchna, prek videoklica sprejel Stefanus Stahl, vodja oddelka za dizajn aditivne proizvodnje. S 15-milijonsko naložbo so center odprli letos poleti, v njem pa bodo izdelovali prototipne in serijske komponente, razvijali tehnologijo 3D-tiskanja in iskali načine za izdelavo delov brez standardnih orodij. V njem je trenutno zaposlenih okoli 80 ljudi, ki upravljajo približno 50 industrijskih sistemov za izdelavo delov iz kovin in plastike.

Manjši, kot je del, v večjih količinah ga lahko natisnjeno in uporabijo tudi v velikoserijskih modelih. Foto: Gašper Pirman

Že 300 tisoč natisnjenih delov letno

3D-tiskanje je danes poznano širši množici, čeprav večina od nas niti ni imela kakšnega omembe vrednega stika s to tehnologijo. Tudi v avtomobilski industriji je veliko govora o 3D-tiskanju, a uporaba teh delov je kljub temu nišne narave. BMW na letni ravni natisne 300 tisoč delov, a gre, v primerjavi s številom drugih sestavnih komponent v modernem avtomobilu, za zanemarljivo številko.

Danes se metode aditivne proizvodnje oziroma 3D-tiskanja predvsem uporabljajo na področjih, ki pogosto zahtevajo majhne serije umerjenih in včasih zelo kompleksnih komponent, kot so na primer področja predrazvojne dejavnosti, potrjevanje veljavnosti in testiranja ter področje konceptnih avtomobilov. V ta sklop prav tako spadata izdelovanje orodij in operativni viri.

3D-tiskanje kot pomoč za izdelavo prototipov

Ker je z močno podporo računalniške pameti mogoče natisnjene dele prilagajati zahtevam in potrebam vsakega modela, BMW ta način uporablja predvsem za izdelavo prototipov. Izdelava delov za serijsko proizvodnjo se cenovno ne izplača, tako pa bo tudi še v bližnji prihodnosti.

BMW natisnjene komponente uporablja predvsem pri izdelavi delov, ki imajo močno individualizacijsko noto, saj bi bilo nenehno prirejanje stroja in kalupov enostavno predrago in časovno zamudno.

Poleg uporabe aditivne proizvodnje pa za nova sodobna vozila veljajo klasični avtomobili BMW, ki so posebno privlačno področje navezovanja tehnologije. Še posebej, ko gre za zelo stara zbirateljska vozila, je mogoče komponento tridimenzionalno skenirati in s tem pridobiti digitalni podatkovni niz. S to metodo obratnega inženiringa je mogoče ustvariti komponente za proizvodnjo rezervnih delov, ki niso bile razpoložljive.

3D-natisnjen del morajo še na koncu obdelati - obrusiti, pobarvati ali spolirati. Foto: BMW

Možnosti so neskončne

Zagotovo je najbolj znan projekt, kjer so uporabili natisnjene dele, Elvisov legendarni 507. Avto je bil seveda obnovljen do zadnjega vijaka, pri njegovi obnovi so upoštevali in uporabili vse originalne dele, na koncu pa so morali še uporabiti natisnjene ročke na vratih ter brisalce, ki so ju izdelali po identični specifikaciji, kot pred 63 leti.

S pomočjo 3D-tiskalnika izdelujejo tudi kolesca vodne črpalke za dirkalnike DTM. Kolesca so izdelana iz aluminijeve litine. Kot zadnji model, kjer uporabljajo natisnjene modele, je mini JCW GP. Gre za omejeno serijo športnega avtomobila, zaporedna številka modela pa je izpisana na armaturni plošči. BMW ta del natisne, Mini pa ga vgradi na sovoznikovo mesto. Natisnejo tudi nekaj oblikovno posebnih delov na zunanjosti in dele volanskega obroča.