Torek, 4. 4. 2017, 5.00
7 let, 1 mesec
Intervju - Jurij Tepeš, slovenski reprezentant v smučarskih skokih
Jurij Tepeš v športnem avtu: Adrenalin na dirkališču večji kot pri skoku #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,48
Jurij Tepeš ni le prejemnik dveh posamičnih zlatih medalj v svetovnem pokalu, ki je na smučeh do zdaj najdlje skočil 244 metrov, temveč tudi velik ljubitelj hitrih avtomobilov. Pravi, da je vožnja po dirkališču zanj, ki skače že 22 let, bolj adrenalinska in da tako med ovinki kot v zraku rad hodi po meji mogočega.
Video - Pogovor z Jurijem Tepešem v fordu focusu RS
"Hitri avtomobili so moj hobi. Ko pripeljem na dirkališče, moje telo napolni adrenalin," pravi slovenski smučarski skakalec Jurij Tepeš.
Po padcu ali nesreči se je treba hitro pobrati in vrniti"Letos mi ni šlo tako dobro, tako da sem bil kar vesel konca sezone. Skakanje za zmago je povezano z uživanjem. Vsekakor je v Planici najbolje skakati takrat, ko se boriš za zmago," je povedal Jurij Tepeš, ko smo se usedli v forda focusa RS in se odpravili na krajši avtomobilski potep v okolico Ljubljane.
Slovenski reprezentant v smučarskih skokih je že dolgo privrženec hitrih avtomobilov, s katerimi se zunaj sezone rad poda na najbolj znamenita dirkališča v Evropi. Tako kot v zraku tudi na asfaltu rad išče fizikalno mejo in strahu ne pozna. Pred štirimi leti je v Planici na velikanki padel, a zatem prvič zmagal na tekmi za svetovni pokal. Pred dvema letoma je doživel hujšo nesrečo na slovenski gorskohitrostni dirki, a se je tudi takrat hitro vrnil za volan. Tam doživlja predvsem navale adrenalina, ko se bori sam s sabo in avtomobilom.
Medtem ko vaš reprezentančni kolega Robert Kranjec prisega na hitre motorje, ste sami bolj navdušeni nad hitrimi avtomobili. Smučarske skoke imate že v družini, kdaj pa ste se navdušili nad jeklenimi konjički?
V mladosti sem imel raje motorje in se z njimi tudi precej vozil. Imel sem kar nekaj mopedov, ki sem jih sam predeloval in servisiral. Enako je bilo tudi pri mojih prvih avtomobilih. Ko sem nabral denar za nekoliko večji motor, sem doma naletel na precejšen odpor družine. Zdaj sem vesel, da sem jih poslušal in upošteval. Na motorju preprosto ni prostora za napako. Ko razbiješ motor, se ponavadi tudi sam huje poškoduješ. Mene so o tem pravočasno prepričali starši. Športni užitki z avtomobilom so sicer precej dražji kot z motorjem, a imaš vsaj celo telo.
Pri motorjih se je torej družina bala za vas, pri skokih in poletih pa ni bilo tako?
Skoki so veliko varnejši kot motošport. Skoke treniram že od majhnega in to je drugače kot pri hobiju, za katerega sem se odločil dokaj hitro. Če bi z motorjem dirkal že kot otrok, bi bil to moj primarni šport. Če bi se pri hobiju poškodoval, bi to zame najbrž pomenilo konec kariere. Tega si nihče od nas ne želi.
"Skačem že od šestega leta, a še vedno se zgodi kak padec. Zato so napake še toliko bolj verjetne tudi za volanom avtomobila ..."
Je mogoče primerjati adrenalin ob smučarskem skoku in vožnji z avtomobilom po modernem dirkališču?
Pri skoku sem se adrenalina že privadil. Z avtošportom se ne ukvarjam tako pogosto, da bi se lahko navadil, zato je ob prihodu na dirkališče to zame pravi adrenalinski šok. To te nato posrka vase. Imam tudi dobro družbo, to počnemo malokrat, zato so občutki res posebni.
Lahko tudi poleti v Planici postanejo rutinski?
Ne, skok na velikanki nikoli ne postane rutina. Če bi mislil, da je tako skakanje postalo rutina, bi se verjetno poškodoval. Treba se je zavedati vsega tveganja. V šport, s katerim se ukvarjaš, vedno vložiš sto odstotkov. V športnem avtomobilu imaš tudi pri hitri vožnji blizu meje vedno nekaj rezerve. Na drugi strani bistvene rezerve v športu, s katerim služiš, preprosto ne bo. Na velikanki je adrenalin večji kot v avtomobilu, a traja manj časa.
Jurij Tepeš se je v petek popoldne s fordom focusom RS pripeljal tudi na ljubljanski avtomobilski salon.
Katero dirkališče vam je najbolj pri srcu?
Najraje vozim v Spa Francorchampsu. Ponavadi se odpeljemo na Nürburgring in nato še v Belgijo. Tam je lepa steza, dober asfalt brez lukenj, nekaj posebnega je seveda tudi vožnja skozi sloviti Eue Rouge.
Pa vas zanimajo le športni avtomobili ali z zanimanjem prebirate tudi novosti o bolj vsakdanjih zvrsteh avtomobilov?
Pravzaprav me zanima celoten avtomobilski segment. Ne moreš biti pravi avtomobilski navdušenec, če kdaj ne pogledaš tudi kakšnega kombija. Vsak avtomobil ima svoje prednosti in slabosti. Vem, da bom morda tudi jaz kdaj potreboval kakšen avtomobil z večjim prtljažnikom. Pogledam zagotovo vse avtomobile, ne le športnih.
"Tako na dirkališču kot v zraku rad iščem meje, tak sem že po naravi ..."
Predlani ste bili predvoznik na gorskohitrostni dirki na Gorjance, kjer ste doživeli odmevno nesrečo. Je mogoče to nesrečo primerjati s padcem pri smučarskem skoku?
Ta nesreča se lahko primerja s padcem pri skoku, pri katerem se ne poškoduješ. Ko padeš res hudo, so posledice ponavadi veliko hujše. Okrog telesa pri skoku nimaš oklepa, kakršnega sem imel takrat na Gorjancih. Ni mogoče povsem primerjati, vsak šport ima svoje lastnosti. Hitrosti na gorskih dirkah so ponavadi tudi nižje kot na dirkališčih. Tako nesrečo je torej mogoče primerjati s padcem pri doskoku, ne pa pri skoku takoj z mize. Seveda obstajajo tudi hujše nesreče. Skoke treniram že od šestega leta, torej celih 22 let, pa se vseeno kdaj zgodi kak padec. Ni nenavadno, da se pripeti kaj takega. Bila je moja napaka.
Opazoval sem vas tudi lani, ko ste z drugimi skakalci vozili karting. Vselej vozite zelo napadalno in hitro, zagotovo ste hitre vožnje avtomobila že precej vešči. Se radi približate meji?
Tak sem že po naravi. Ko sem v dobri formi, rad skačem zelo na meji. Tudi na dirkališču iščeš svoje meje in zmogljivosti avtomobila. Vedno moraš poiskati svojo mejo. Jaz v tem uživam, komu drugemu pa bi bila užitek že zgolj vožnja sama po sebi. Ljudje smo si tako različni, da ima vsak svoje hobije in značilnosti. Jaz vsekakor najbolj uživam pri sami meji.
Video - Padec Jurija Tepeša v Planici
Pri avtomobilu načeloma vemo, kaj se zgodi ob prečkanju fizikalne meje, kaj pa v zraku?
Ko mejo prestopiš za malenkost, lahko to rešiš s korekturami v zraku. Ko greš res predaleč, lahko sledi padec takoj z mize. To se mi je zgodilo leta 2013 v Planici. Šel sem čez mejo. Mislil sem, da se mi nič ne more zgoditi in da bo vse v redu. Pa ni bilo in to se mi je zgodilo pri športu, s katerim se ukvarjam že 22 let. Vedno moraš iskati mejo. Če tega ne delaš, ne veš, kje je, in v športu brez tega ne gre. Jaz drugače ne morem biti uspešen. Fizično sem nekoliko omejen, saj nimam toliko telesne eksplozivnosti. To kompenziram s tem, da sem - kako bi temu rekel - nor.
Tako po padcu pri skoku kot po nesreči na Gorjancih ste se vrnili. Je to najboljši recept za celjenje ran po padcu oziroma nesreči?
Seveda, najbolje se je takoj vrniti na skakalnico ali v avtomobil. Vem, kje sem naredil napako in kako jo je treba popraviti. Po padcu nisem bil nikoli zares prestrašen. Številni kolegi so imeli po padcu še nekaj časa težave. Ko padeš res hudo, navadno ne moreš takoj skočiti še enkrat, je pa tak ponoven skok priporočljivo opraviti čim hitreje.
"Najraje vozim v Spa Francorchampsu. Ponavadi se odpeljemo na Nürburgring in nato še v Belgijo."
Na dirkališču z avtomobilom iščete idealno linijo in poskušate skozi ovinek ohranjati čim višjo hitrost. Pri skokih veliko govorite o delčkih sekunde in občutkih skakalca.
Podobno je kot v avtomobilu. Če lahko bolje odskočiš in si torej bolj eksploziven, je to dobro. Že na odskočni mizi lahko izkoristiš hitrost in moč, lahko pa si bolj tehničen tip skakalca in lažje letiš. Tak sem na primer jaz. V avtomobilskem svetu je podobno, ko prehitiš avtomobil z veliko močnejšim motorjem, od katerega si lahko veliko hitrejši skozi ovinke. V Planici čez hrbtišče letalnice priletim veliko nižje kot preostali, a potem poskušam s hitrostjo in svojo tehniko letenje nadoknaditi izgubljeno pri odskoku.
Smučarski skakalci ste v sezoni veliko na cesti. Opažate v prometu velike razlike med vožnjo v tujini in doma?
Sam prevozim od 35 do 40 tisoč kilometrov, s kombiji pa nato še enkrat toliko. Na cesti smo letno od 70 do 80 tisoč kilometrov, kar je že visoka številka. Včasih je za Nemčijo veljajo, da je tam promet bolj kulturen, a to ne drži več. Preprosto je tudi na njihovih cestah preveč avtomobilov, ves čas so zastoji in podobno. Podnevi se je težko peljati tekoče, nekoliko bolje je ponoči. Ne bi mogel reči, da je vozniška kultura v Sloveniji slabša kot v Avstriji ali Nemčiji.
Nekdanji as smučarskih skokov Sven Hannawald je v Nemčiji postal kar reden in resen dirkač. Ali tudi vas kdaj mika, da bi se prijavili na pravo avtomobilsko dirko?
Seveda me mika, a to je še dražje od športnih užitkov s serijskim avtomobilom na dirkališčih. Hannawald je bil v skokih veliko uspešnejši od mene, obenem pa je v Nemčiji za avtomobilski šport veliko lažje dobiti pokrovitelje kot v Sloveniji.
