Giro d'Italia
Torek, 3. 8. 2021, 20.53
3 leta, 3 mesece
Kmalu 100 let od prvega Gira prek Slovenije
Izjemna cesta za velik jubilej Slovenije in italijanskega Gira
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,52
2
Prelaza Sella in Pordoi sta najvišji asfaltirani cesti v Dolomitih.
Proti vrhu več kot 30 serpentin pelje strma cesta. Vse do 2.239 metrov nad morjem. Na vrh Dolomitov. Prelaz Pordoi je sinonim kolesarske Dirke po Italiji, pa tudi njenega petkratnega zmagovalca Fausta Coppija. Leta 1940 se je ta eden pozneje najbolj legendarnih kolesarjev vseh časov proti prelazu, kjer danes stoji njegov spomenik in ki je postal njegov najljubši kolesarski vzpon, podal le nekaj dni po tistem, ko je tekmovalno prvič pritiskal pedala tudi po slovenskih cestah.
Prihodnje leto bo minilo sto let od prve kolesarske Dirke po Italiji, slovitega Gira, ki je zapeljal tudi na slovenske ceste. Bilo je leta 1922. Moderno tekmovalno kolesarstvo je bilo šele v povojih, ko je 26. maja 1922 karavana Gira na drugi etapi pripeljala iz Padove do Portoroža. Tam je bil nato dan pozneje tudi štart naslednje, tretje etape. V Portorožu je roke najvišje dvignil Costante Girardengo, eden vodilnih kolesarjev svoje generacije in takrat eden najbolj prepoznavnih ljudi v Italiji.
Trasa kolesarske Dirke po Italiji, ko je leta 1922 - prihodnje leto bo torej 100 let - obiskala tudi Portorož.
Zaradi rožnatega Gira je prek Slovenije kolesaril tudi legendarni Fausto Coppi
Osemnajst let pozneje je Giro na slovenske ceste zavil še drugič. Kras je gostil etapo, ki se je začela v italijanskem Trevisu in se končala v hrvaški Opatiji. Prvi zvezdnik takratne dirke je bil legendarni Fausto Coppi, eno največjih imen svetovnega kolesarstva vseh časov. Postajal je prvi kolesar svoje generacije, tako kot nekoč Girardenga so ga Italijani poimenovali Il Campionissimo. Petkrat je zmagal na italijanskem Giru, dvakrat tudi na francoskem Touru.
Giro je leta 1940 sicer res drugič zavil na slovenske ceste, a dirka je bila v senci žalostnih dogodkov v Evropi. To je bil čas nemške invazije na Francijo v drugi svetovni vojni. Ko so 2. junija kolesarili prek Krasa proti Opatiji, je potekala evakuacija zavezniških vojakov iz Dunkirka.
Ceste na Krasu so kljub vojnemu času gostile takrat komaj 20-letnega Coppija, ki je na koncu dirke z lepo prednostjo dveh minut in 40 sekund tudi zmagal. Favorizirani Gino Bartali se je dan pred prihodom v Slovenijo zaletel v psa, padel, se pošteno potolkel in izpadel iz boja za vrh. Zdravniki so mu celo odsvetovali nadaljevanje.
leto izgradnje: 1904; višina: 2.239 metrov nad morjem; prvič na Giru d Italia: 1940, dolžina vzpona (iz Arabbe): 9,4 km; povprečni naklon: 6,8 %; največji naklon: 9,7 %; razlika v nadmorski višini: 637 m; …
Spomenik Faustu Coppiju na vrhu prelaza Pordoi
Kar 33 ostrih serpentin iz Pordoia proti mestecu Arabba
Fausto Coppi, ena največjih kolesarskih legend vseh časov. Italijan, ki je pri zgolj 40 letih umrl zaradi malarije, je bil tesno povezan s prelazi v Dolomitih.
Iz Slovenije se je Coppi odpeljal na Pordoi in ga za večno vzljubil
Dirka po Italiji je prav konec tridesetih let zapeljala na novo območje, brez katerega si danes te dirke ne moremo predstavljati. Dolomiti in prelaz Pordoi. Ta 2.239 metrov visok prelaz je kolesarje na Giru prvič gostil prav leta 1940. Nekaj dni po tistem, ko je Coppi dirkal prek Slovenije, je prvič zaslovel tudi na poti proti prelazu Pordoi. Na vrh je pripeljal skupaj z Bartalijem. Ta je na spustu naredil napako in zgrešil pravilni odcep za bližnji prelaz Sella.
Toda Coppi je bil izmučen. Bartali ga je ujel in mu nato nesebično pomagal do cilja. Ostalo je zgodovina. Coppi se je zaljubil v prelaz Pordoi. Pozneje ga je na Giru najhitreje prevozil petkrat. Postal je njegov najbolj priljubljen klanec, ta izjemna cesta pa eden nepogrešljivih postojank italijanskega kolesarskega spektakla.
Ko je Coppi leta 1960 v starosti vsega 40 let umrl, so mu na vrhu Pordoia postavili spomenik. Tega leta so organizatorji Gira uvedli tudi tako imenovani Cima Coppi, ki vsako leto označuje najvišjo točko dirke.
Obe najvišji cesti v Dolomitih ostajata magnet za avtomobiliste, motoriste, kolesarje …
Ne le zaradi Coppijevega spomenika na vrhu, tam, kjer trume obiskovalcev debelo uro čakajo na nihalko za prevoz na vrh gore, duh prelaza Pordoi še naprej živi predvsem zaradi kolesarjev, motoristov in preostalih obiskovalcev tega mikavnega prelaza.
Prihod iz vzhodne smeri in mesta Arabba je strmejši. Dolg je dobrih devet kilometrov, najstrmejši odsek presega devetodstotni naklon. Iz zahodne smeri in mesta Canazei je vzpon dolg kar 13 kilometrov in ima povprečni naklon šest odstotkov. Številni ovinki odpirajo izjemne poglede na okoliške gore in tudi bližnje visoke prelaze, še posebej najvišji prelaz Sella.
Fotografije - utrinki s prelaza Pordoi
2