Superšportni avtomobil zares nenavadno bizarnih oblik

Osupli opazovalci

Nihče namreč ni vedel, kaj naj si misli ob presenetljivo drzni obliki karoserije iz okrepljene plastike s fantazijskim dolgim zašiljenim nosom, iz katerega so štrleli žarometi, in kombinacijo krivulj in ostrih robov. Nekaterim se je zdel zelo grd, prav vsem pa vsaj nenavaden. Avtomobil s sedežno konfiguracijo 2+2 je bil sicer opremljen z 2498-kubičnim vrstnim šestvaljnikom iz triumpha TR6, ki je s pomočjo Lucasovega mehanskega vbrizgavanja goriva v sesalne vode razvil največjo moč 110 kilovatov. Tudi po zaslugi zelo lahke plastične karoserije ga je bilo mogoče s štiristopenjskim menjalnikom v osmih sekundah pospešiti do hitrosti 100 kilometrov na uro in je dosegel največjo hitrost dobrih 200 kilometrov na uro. Ime avtomobila je sicer imelo posebno zgodovino, saj je Marcos že leta 1968 izdelal svoj prvi model z imenom mantis, edini primerek dirkalnika s sredinskim motorjem in futuristično obliko, ki ga je po nekaj nastopih na dirkah predelal v cestno obliko in prodal v ZDA. Ljudem v tovarni se je ime očitno zdelo predobro, da bi ga kar zavrgli, zato so ga kmalu obudili.

Žalosten konec domiselnega proizvajalca

Nihče ne ve, kako bi se mantis M70 zares odrezal na trgu superšportnih avtomobilov, saj je Marcos po le 32 izdelanih primerkih leta 1971 doživel stečaj. S tem se je v zgodovino zapisala delavnica, ki sta jo leta 1959 ustanovila inženirja Jem Marsh in Frank Costin, njeno ime izhaja iz njunih priimkov, in je uspela predvsem kot izdelovalka dirkalnikov, ki morda niso bili najlepši, vsekakor pa zelo uspešni. Costin je namreč izhajal iz letalske industrije in je obvladal gradnjo lahkih konstrukcij z lesenimi ogrodji. Po bankrotu leta 1971 so znamko sicer skušali dvakrat obnoviti, leta 2007 pa se je očitno dokončno poslovila.