Fordova šestkolesna študija za svetovno razstavo v Seattlu

Napoved prihodnosti

Ford seattle-ite XXI je bila ena najbolj vizionarskih študij v zgodovini avtomobilizma, ki je predvidela številne pripomočke in tehnologije, ki so si v prihodnosti zares utrle pot v dejanske serijske avtomobile, nekatere pa si morebiti še bodo.

Takšni so denimo bili pogonski sklop z izmenljivimi gorivnim celicami, zamenljivi sklopi karoserije, interaktivni računalniški navigacijski sistem, zapisovanje prevožene poti, avtomobilski računalnik ter električno krmiljenje sprednjih koles.

Vozniku je bil na voljo tudi zaslon s podatki o vremenu, položaju avtomobila in razdalji do cilja, in podatki o sistemu, za ugodno počutje pa so skrbela stekla različne gostote, ki so olajšala hlajenje notranjosti in ustvarjala prijetno difuzno svetlobo, zasenčiti pa jih je bilo mogoče tudi z zastori.

Izmenljivi pogon in upravljanje brez volanskega obroča

Konstruktorji so razmišljali celo o jedrskem pogonu, če bi jim potnike in okolico seveda uspelo dovolj zaščititi pred radioaktivnim žarčenjem, kar je bilo skoraj nemogoče.

Bolj realna je bila modularna zasnova karoserije, po kateri bi potniško kabino preprosto odklopili od zamenljivega prednjega dela, ki bi bil na voljo denimo s šibkejšo in bolj gospodarno pogonsko enoto za mestne vožnje, zmogljivo pogonsko enoto za dolga potovanja ali pa še čim drugim.

Takšna zasnova je predvidevala tudi električno upravljanje prednjih koles s krmilno palico. Kolesa so bila štiri, da so olajšala menjavo in izboljšala vozne lastnosti.

Konstruktorji so si namreč obetali, da bodo z dvema dodatnima kolesoma spredaj močno izboljšali vodljivost, oprijemljivost koles in zaviranje ter varnost pred splavanjem, saj bi morebitna voda na cesti vplivala le na povsem sprednji kolesi, drugi dve pa bi v zavetju za prednjima ohranili oprijem.