Avtomobilska legenda brez primere

Naslednik uspešnega 6C

Alfa Romeov glavni inženir Vittorio Jano je leta 1930 razvil odlični vrstni šestvaljnik 6C, s katerim so zasloveli dirkalniki 6C 1500 in 6C 1750.

Leta 1931 je šel še dlje in razvil 2,3-litrski vrstni osemvaljnik 8C 2300, kratica 8C označuje 8 valjev, ki je postal priljubljen tako na dirkališčih, kot tudi med petičnimi ljubiteljskimi avtomobilskimi športniki.

Dvakrat po štiri

Jano je motor razvil popolnoma na novo. Osem valjev razvrstil v dve skupini po štiri in sredinsko med njiju vgradil zobniške prenose, ki so gnali odmični gredi nad motorno glavo.

Dvodelna je bila tudi ročična gred, ki je upravljala po dva ventila na valj, ki so ju nad poloblo izgorevalno komoro vgradili pod medsebojnim kotom 100 stopinj. Sredi motorja se je napajal tudi mehanski kompresorski polnilnik, ki je zagotavljal največjo moč 142 »konjev«, s katerimi se je motor se je uvrščal v dirkalni vrh tistega časa.

Kljub navidezni zapletenosti je bil motor razmeroma preprost za vzdrževanje, zanesljiv, trpežen in uglajen, zato so ga lahko enakovredno vgradili v turne avtomobile in namensko razvite dirkalnike. Najbolj je zaslovel v dvosedežnih dirkalnih in športnih avtomobilih.

Uspeh za uspehom

Z njim opremljeni alfa romeo 8C 2300, pozneje tudi kot 8C 2900 z večjo delovno prostornino 2,9 litra, je bil najbolj uspešen v dvosedežni karoserijski obliki spider.

Tazio Nuvolari je namreč s serijskim 8C 2300 spiderjem že kmalu po predstavitvi leta 1931 zmagal na sicilski dirki Targa Florio, junija istega leta pa tudi na dirki 24 ur Le Mansa. Britanska avtomobilista Earl Howe in sir Henry Birkin sta z njim osvojila vrsto rekordov v hitrosti in dolžini vožnje. Alfino moštvo je v Le Mansu prvo in drugo mesto osvojilo tudi leta 1932, leta 1933 pa vsa tri prva mesta.

Leta 1934 so uspeh z Alfo 8C 2300 po umiku tovarniškega moštva ponovili še zasebni vozniki. Avtomobil je zmagal tudi na dirki Mille Miglia v letih 1932 in 1933. Nuvolari in Campari sta maja 1931 z enosedežno različico nastopil na dirki za veliko nagrado Italije v Monzi in bila tako uspešna, da so odtlej vse enosedežne alfe 8C 2300 imenovali 8C monza.

Spoštovanje velikana

Alfa romeo 8C 2300 in 2900 so imeli petičnimi ljubitelji športnih avtomobilov radi predvsem zato, ker je bil močan, hiter in zanesljiv avtomobil z imenitnimi voznimi lastnostmi.

Zaradi velike moči motorja je bil sicer zahteven in neprizanesljiv, zato pa so mu bili v rokah veščega voznika kos le redki drugi avtomobili tistega časa.

Tako kot za številne druge čistokrvne športne avtomobile, so tudi karoserije za 8C izdelovali mnogi najboljši karoseristi tistega časa.

Kljub temu je bil avtomobil najbolj verodostojen kot dvosedi spider, kjer preprosta karoserija ni zakrivala tehničnih komponent. Motor in zavore so nekateri navdušenci menda povzdigovali celo med umetniška dela.

Alfa romeo 8C 2300 je občudoval celo Henry Ford, ki je menda nekoč izjavil, da tedaj, ko pelje mimo njega, iz spoštovanja dvigne klobuk.