Nedelja, 7. 9. 2025, 4.00
2 tedna, 6 dni
Test: dacia bigster journey hybrid 155
Uporabniško in cenovno optimalno pod 30 tisočaki? Kaj zmore, kje so minusi? #foto

Pri vožnji 4,57 metra dolgega športnega terenca, v katerem lahko peljemo hladilnik ali pa ob drugi priložnosti v njem prespimo, je vprašanje, ali je dovolj najbolj racionalni SUV pod mejo 30 tisoč evrov, povsem razumljivo.
Če bi ga označili le kot podaljšek uveljavljenega dusterja, bi mu naredili manjšo krivico. Dacia bigster je sicer res prostorska in uporabniška nadgradnja dusterja, a povsem zasluženo po cestah vozi kot samostojen model.
Bigster spada med tiste športne terence, ki se ponašajo z odličnim razmerjem med ceno, uporabnostjo in prostornostjo. Za vožnjo je prijetnejši, prostorsko veliko uporabnejši, ob tem pa niti ne toliko dražji od dusterja. S polnim hibridom poraba komaj preseže pet litrov na sto kilometrov, a za ceno pod 30 tisočaki bo vendarle treba izbrati drug pogon. Cenovno se bigster vseeno konča tam, kjer se cene mnogo tekmecev šele začnejo. Nižanje stroškov se v notranjosti sicer opazi, med motečimi dejavniki pa je tudi slabša varnostna ocena.
- Palec gor: moderna oblika, prostornost in praktičnost, uporabne rešitve, vsestranskost, poraba goriva, vrednost glede na ceno
- Palec dol: slabši (trši) materiali, zvok pogona je lahko glasen, slaba varnostna ocena, polni hibrid nima štirikolesnega pogona
Ne, to ni le podaljšani duster
Bigster je za znamko Dacia pomemben dodatni model, s katerim so si precej povečali svoj domet. Kljub raznovrstnosti in tudi oblikovni vpadljivosti duster velikostno še vedno sodi v spodnji del svojega segmenta C.
Kot smo zapisali že v prvem testu, bo z uporabnostjo prepričal predvsem tiste, ki bodo dobro izkoristili njegov pogon in robustnost. Bigster pa prinaša ravno vse tisto, kar pri dusterju zunaj makadamov in gorskih cest najbolj pogrešamo. Nekaj dodatnih centimetrov (v dolžino je daljši za 23 centimetrov, medosje je daljše za štiri centimetre), večji prtljažnik (do 612 litrov) in predvsem prostornejša notranjost. V njej se tu bolj diha, veliko boljši je položaj za volanom. Tudi zato je težko govoriti o "podaljšanem" dusterju, ker je vozilo uporabniško tako zelo drugačno.
Za avanturiste (ne najbolj skrajne) in tiste, ki kupujejo racionalno
Pri obliki večjih presenečenj ni. Bigster je tako kot duster oblikovan v modernem slogu, s katerim ima vpadljiv položaj na cesti. Videti je dovolj atraktiven in tudi robusten, pa čeprav ni nujno, da ima štirikolesni pogon – in dejansko ga z urejenih cest vleče manj kot dusterja. Tako se zdi pisan na kožo tistim, ki avtomobile kupujejo zelo racionalno in želijo za denar kar največ prostora in praktičnosti, ali avanturiste z željo po aktivnem preživljanju prostega časa.
Za primerjavo - duster z enako opremo in hibridnim (nekaj šibkejšim) pogonom stane dobrih 27 tisočakov, razlika med obema avtomobiloma je torej nekaj več kot štiri tisoč evrov.
Za volanom se sedi še bolje kot v dusterju
Že prvi vozniški vtis z bigsterjem je pozitiven. Čeprav je tudi duster skozi svoje generacije dobil veliko boljši položaj za volanom, kjer je zdaj občutek že pravi avtomobilski in ne več toliko robustno terenski, je bigster še precej boljši. Avtomobil je očitno ravno toliko daljši (pri enaki širini), da je to pozitivno vplivalo na razpoložljive centimetre za sedenje voznika. Za volanom je položaj še boljši kot v dusterju, sedi se udobno, vse je dovolj pregledno in na dosegu roke.
Vse to velja tako za obliko volanskega obroča kot tudi priročno majhno ročico samodejnega menjalnika. Roko je mogoče tudi prijetno nasloniti na sredinski del med sprednjima sedežema. Odlagalnih površin je kar nekaj, testni bigster je imel tudi možnost brezžičnega polnjenja mobilnega telefona.
Zadaj dovolj prostora tudi za spanje
Največji napredek v primerjavi z dusterjem je v zadnjem delu. Prostora na zadnjih sedežih je zares veliko, preprost je tudi dostop skozi stranska vrata. Testni avtomobil je imel možnost podiranja naslonjal zadnjih sedežev iz prtljažnika. S tem se zadaj naredi veliko, skoraj ravno dno, ki je priročno za prevoz velikih predmetov ali pa tudi kot priložnostna spalna površina. Zadaj je prav gotovo dovolj prostora za udobno spanje dveh odraslih oseb, pa tudi odrasle osebe in dveh otrok.
Kaj zmoti?
Seveda se nižanje stroškov, da je Dacia za večino bigsterjev uspelo zadržati ceno pod 30 tisočaki, ponekod vendarle pozna. Sedeži na otip niso najvišje kakovosti, čeprav se na njih sedi udobno in tudi na daljši vožnji ne povzročajo težav. Nekoliko glasnejše je zapiranje vrat, pa tudi zvočna zatesnjenost (tako za zvok motorja kot hrup vetra ob večjih hitrostih) bi lahko bila boljša. Kdor želi varnostno neoporečen avtomobil, bo opazil le tri varnostne zvezdice po testu Euro NCAP. Bigster je dobil precej skromno oceno pri zaščiti odraslih potnikov.
Poraba komaj nad petimi litri bencina na sto kilometrov
Testni avtomobil je poganjal samopolnilni hibridni pogon, ki predstavlja vrh ponudbe. Sistemska moč znaša 115 kilovatov oziroma 156 "konjev", moč pa se prenaša na sprednji kolesi. Pri tem pogonu štirikolesnega pogona ni. Vsaj v mestu in tudi na podeželju, kadar od motorja ne zahtevamo pospeševanja, smo prevozili neslišno na elektriko.
Vse to še izboljšuje dojemanje bigsterja in zato ima ta pogon precej veliko vrednost. Zelo uspešno niža tudi povprečno porabo. Kombinirana poraba je komaj presegla pet litrov na sto kilometrov, zgolj v mestu je padla pod to mejo.
Vožnja je prijetna in še posebej takrat, ko hibrid ne zažene motorja, tudi zelo mirna. Volan je ravno prav mehak, tudi dovolj natančen. V ovinkih sicer ne pričakujete čudežev, a pomembno je, da se bigster v njih zelo malo nagiba in je na cesti zelo stabilen. To daje vtis dobrih voznih lastnosti, ki ne bodo moteče niti za potnike na zadnji klopi. Pri dodajanju plina je sicer vendarle treba malo paziti, saj se sprednji pogonski kolesi radi zavrtita v prazno.
Kakšnega hibrida izbrati? Razlika v ceni ni majhna.
Vsi bigsterjevi pogoni so vsaj delno hibridizirani. Pri blagem hibridu s pogonom na sprednji kolesi znaša moč 103 kilovate (140 "konjev"), pri enakem motorju s štirikolesnim pogonom pa je moč 96 kilovatov (130 "konjev"). Ta blagi hibrid je seveda lahko alternativa polnohibridnemu pogonu iz našega testnega vozila, ker je kar nekaj cenejši. Razlika znaša skoraj štiri tisoč evrov. Računati pa je treba na nekoliko višjo porabo, pri štirikolesno gnani različici lahko poraba poskoči tudi za dva litra na sto kilometrov. Treba je vedeti, da motor ni ravno med tišjimi oziroma je njegov zvok le povprečno zatesnjen. Z blagim hibridom bo tihe vožnje primerno manj kot pri polnem "pravem" hibridu.
Raje denar za polni hibrid kot štirikolesni pogon?
Če odmislimo vstopni paket opreme essential (začetne cene pod 24 tisočaki), bo z drugim ali tretjim paketom opreme bigster brez štirikolesnega pogona stal med 26 in 28 tisoč evrov. Štirikolesni pogon sicer stane kar veliko, in sicer 3.700 evrov. Kdor ga zares nujno ne potrebuje, bo morda za ta denar raje razmislil o prehodu na polni hibrid. Tudi z dvokolesnim pogonom je namreč bigster še vedno dovolj robusten, da bo kos avanturistični žilici povprečnega uporabnika.