Torek, 14. 2. 2017, 5.30
7 let, 1 mesec
Primerjalni test: toyota C-HR in opel mokka X
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,88
4
Oplov avtomobil je oblikovno dober kompromis med dinamičnostjo in konservativnostjo, Toyotin novi C-HR pa stavi na drznost, drugačnost ter odlične vozne lastnosti. Pri mokki je neučinkovita kombinacija najmočnejšega bencinskega motorja in samodejnega menjalnika, pri C-HR pogrešamo večjo izbiro motorjev. Njegov hibridni pogon namreč ne izkoristi vsega potenciala avtomobila. Tako mokka kot C-HR sta v testni različici stala več kot 30 tisoč evrov.
Novi toyota C-HR (levo) in prenovljena opel mokka X. Japonski avtomobil je v tem razredu novinec, Opel pa je od leta 2012 prodal že več kot 400 tisoč mokk.
Prva vožnja: toyota C-HR | Prva vožnja: opel mokka X
Tehnična primerjava | Motor, pogonski sklop, vozne lastnosti | Notranjost, praktičnost in uporabnost | Komu je avtomobil namenjen | Cena in oprema | Vaše mnenje
Mokka je imela doplačljive žaromete LED in tudi zadnje luči v tehnologiji LED. Žarometi imajo tudi funkcijo samodejnega prilaganja snopa.
Dokazani opel mokka X in nova toyota, ki na trg športnih terencev šele prihaja
Na primerjalni test smo zapeljali dva predstavnika razreda crossoverjev oziroma športnih terencev. Oba imata na slovenskem trgu velik prodajni potencial in ambicije trgovcev, obenem pa pomenita dva različna pristopa k temu vse pomembnejšemu avtomobilskemu razredu. Kljub mladosti razreda se je znotraj njega že izoblikovalo več različnih pristopov do zasnov vozil. Na eni strani so vozila, ki jih označujemo za crossoverje, na drugi strani pa vozila z bolj poudarjenimi lastnostmi športnih terencev.
Oplova mokka zagotovo spada na stran tistih avtomobilov, ki tako oblikovno kot po tehnični zasnovi bližje klasičnim SUV. Od leta 2012 so jih Nemci prodali že več kot 400 tisoč in tako pomeni eno od najpomembnejših meril v razredu. Na drugi strani se je Toyota z novim C-HR odločila za oblikovno drznejši avtomobil, ki daje vtis klasičnega crossoverja in je po zasnovi še najbližje nissanu juku.
Oblikovno je novi toyota C-HR trenutno najbolj drzen in dinamičen med vsemi crossoverji in športnimi terenci. Bo to dovolj, da bo osvojil slovenske voznike in voznice?
Enega bodo kupovali z razumom, drugega s srcem in očmi
Opel mokka in toyota C-HR prav zato nista neposredna tekmeca, saj kupce nagovarjata s povsem drugačno taktiko in tudi prodajnimi aduti. Mokka vozi po varni meji avtomobilske klasike, saj je oblikovno, z vidika športnih terencev, dovolj konservativna, a obenem tudi moderna, dobro tehnološko podprta, vsakdanje uporabna in ima tudi dober štirikolesni pogon.
Toyotin avtomobil je brez ponudbe dizelskega motorja, s štirikolesnim pogonom zgolj v povezavi z osnovnim bencinskim motorjem, a zato z oblikovno drznostjo, za japonsko znamko neznačilno dinamičnostjo in za ta razred vrhunskimi voznimi lastnostmi. C-HR bodo vozniki prav gotovo kupili s srcem in očmi, mokko prej z racionalno premišljenostjo.
Fotogalerija - toyota C-HR
Fotogalerija - opel mokka X
C-HR poka od energije in ima tudi odlično zasnovo, s katero je tega crossoverja mogoče peljati blizu ravni klasičnih kombilimuzin "golfovega" razreda. Tudi zato v njem pogrešamo močnejši bencinski ali dizelski motor, s katerim bi lahko bolje izkoristili ta velik vozniški potencial avtomobila.
Motor, pogonski sklop in vozne lastnostiTestno toyoto C-HR je poganjal hibridni pogon (sistemska moč 90 kilovatov), ki ga poznamo iz novega priusa. Z izjemo osnovnega 1,2-litrskega bencinskega motorja (85 kilovatov) je to edini razpoložljiv pogon v avtomobilu, za katerega Toyota dizelskega motorja sploh ne ponuja. Japonci so izpopolnili delovanje hibridnega sklopa, ki je zdaj do voznika
Mokka ima lahko tudi štirikolesni pogon v kombinaciji z najmočnejšim motorjem. Oba delujeta zelo dobro, neučinkovita je le njuna kombinacija s samodejnim menjalnikom.
res prijaznejši kot nekoč. Zgolj na elektriko smo se sicer vozili manj kot v priusu in tudi manj kot v RAV4.Zmogljivosti niso najboljša stran C-HR, saj pospeševanje in prožnost motorja nista na ravni sposobnosti podvozja. Vozne lastnosti so namreč odlične in zato se avto pelje še bolje kot nissana juka. Ta avtomobil bi bil prav gotovo kos še veliko močnejšemu motorju (od 200 do 250 "konjev", podobno kot juke nismo) in glede na novi Toyotin program v svetovnem prvenstvu v reliju lahko morda to tudi pričakujemo. Na drugi strani hibridni pogon voznika sili k varčni in bolj umirjeni vožnji. Ko avtomobil doseže želeno hitrost, je ob jadranju motor zelo tih in tudi razmeroma varčen. Pri pogonu smo pogrešali tako imenovani power mode iz priusa.
Testnega opla mokko je poganjal 1,4-litrski bencinski motor s 152 "konji", ki pomeni vrh mokkine ponudbe in je združljiv tudi s štirikolesnim pogonom. Žal kombinacija s samodejnim menjalnikom ne pomeni najboljše izbire. Pogonu namreč v tej kombinaciji očitno primanjkuje navora. Prestavljanje je počasno, pozno in iz vozniškega vidika precej moteče. Le ob zelo umirjeni vožnji lahko ta postane precej tekoča. Tudi poraba goriva, ki se le težko spusti pod 10 litrov na 100 prevoženih kilometrov, dokazuje slabo kombinacijo motorja in menjalnika. Svetujemo drugo izbiro.
Opel ima namreč v ponudbi veliko primernejše dizelske motorje, prav tako pa na primer tudi kombinacijo le malenkost šibkejšega 1,4-litrskega bencinskega motorja z ročnim menjalnikom.
Video - Nenavaden način ročnega pretikanja prestav v mokki X:
.@Opel #mokka in njega odlike je testiral @GregorPavsic. Članek pa jutri na https://t.co/Hh9vRqhhqk. pic.twitter.com/qmCrFUiugp
— SiolNET Avtomoto (@SiolAVTOMOTO) February 13, 2017
Zanimiv oblikovalski element C-HR je tudi izbočen del sredinske konzole. Zaradi tega je ta bolj usmerjena proti vozniku, a na drugi strani navidezno ta izboklina tudi krade nekaj prostornosti v sprednjem delu vozila. Grajamo precej skrit gumb za odpiranje sovoznikovega predala.
Čeprav je manjši, je zaslon v mokki boljši. Poleg tega nudi še slovenske podmenije, kar je pri starejši populaciji voznikov zagotovo zelo pomembno.
Notranjost, praktičnost in uporabnostČeprav je mokka bolj podobna klasičnemu SUV, položaj za volanom ni bistveno drugačen od tistega pri C-HR. Oba položaja za volanom in tudi prilagodljivost sedenja sta zelo zadovoljiva. Kupejevska zasnova C-HR je na zunaj sicer vpadljiva in daje zelo dinamičen videz, a linije stranskih stekel imajo tudi svoje slabosti. Okna pri zadnjih stranskih vratih so že zelo nizka
Večji Toyotin zaslon pa pomaga pri sliki vzvratne kamere, ki daje boljšo sliko kot pri mokki.
in to negativno vpliva na svetlobo na zadnjih sedežih. Kot smo poudarili že ob naši prvi vožnji C-HR, je taka oblika oken slaba tudi za prevoz otrok na zadnjih sedežih. Ker iz vozila slabo vidijo, jim vožnja lahko hitreje postane dolgočasna.Mokka je oblikovana bolj tradicionalno. To velja tudi za kljuke zadnjih vrat, ki so klasične, ne oblikovalsko skrite v stranska okna kot pri C-HR. Sredinski konzoli pri obeh vozilih sta podobni. C-HR ima večji digitalni zaslon od mokke, a zato nekoliko zmotijo velike črke, odsotnost slovenščine v menijih (še najbližje je slovaščina) in dejstvo, da infozabavni vmesnik ne podpira Applovega vmesnika sistema Car Play.
Medtem ko ima C-HR na sredinski konzoli le 10 gumbov in prav vsi so namenjeni klimatski napravi, je v mokki takih gumbov 21. Oba avtomobila imata zelo preprost dostop do potovalnega računalnika. Pri C-HR je tipka zanj celo na volanskem obroču, pri mokki na levi obvolanski ročici.
Mokka voznikom prinaša dober štirikolesni pogon. V običajni vožnji se vsa moč prenaša na sprednji par koles, ob drseči podlagi pa zadnji kolesi sprejmeta do 50 odstotkov moči.
Zadaj je v toyoti precej temno. Stranska okna so zelo nizka, česar majhni otroci ne bodo veseli.
Komu je avtomobil namenjen?C-HR je 8,5 centimetra daljši od mokke, od katere ima tudi daljšo medosno razdaljo. Iz vidika temeljne namembnosti je oba avtomobila vseeno težko postaviti drug ob drugega, saj bosta v povprečju nagovarjala drugačne kroge kupcev. Mokka je prav gotovo odlična izbira za starejše voznike, prav tako pa lahko z njo shaja tudi manjša družina. Za ta razred ima precej velik prtljažnik in tudi dobro dostopnost do druge vrste sedežev.
Pri Toyoti pravijo, da v C-HR vidijo tako imenovane super mame. Torej uspešne posameznice, ki imajo tak avtomobil tudi za izraz svojega osebnega sloga in življenja. Avtomobil je med najbolj stilskimi in izstopajočimi v razredu, toda za družino bo bolj kot za prvi uporaben za drugi domači avtomobil. Kdor otrok nima, bo s C-HR zagotovo užival med ovinki, čeprav trenutni hibridni pogon ne izkoristi vsega potenciala avtomobila.
Zanimivo, da sta prav Toyota in Volkswagen kot glavna avtomobilska proizvajalca na svetu v ta razred stopila med zadnjimi. Na Volkswagnov mali crossover oziroma športni terenec T-roc še vedno čakamo. Toyota je v Sloveniji do zdaj prodala 100 vozil C-HR.
Izhodiščni ceni obeh testnih avtomobilov sta bili skoraj enaki, z dodatno opremo pa je bil C-HR 2.400 evrov cenejši. Pri mokki poudarjamo, da bi bil avtomobil že zgolj z uporabo ročnega menjalnika skoraj dva tisoč evrov cenejši, tudi najmočnejši dizelski motor (100 kilovatov) pa je v kombinaciji s štirikolesnim pogonom in ročnim menjalnikom lahko cenejši od testnega avtomobila.
Oplu je preboj na trg malih športnih terencev z mokko že uspel, zdaj ta naloga čaka še Toyoto. Slovenski uvoznik japonske znamke je do zdaj prodal 100 modelov C-HR, kar kaže na veliko zanimanje in tudi zaupanje strank. Skoraj tretjino teh so namreč prodali voznikom, ki so naročilo oddali, še preden so C-HR videli v živo.
4