Peugeot boxer furgon L3 H2 2,2 HDi

Dostavno-avtomobilska kabina

Razsežna armaturna plošča vsebuje vse, kar voznik potrebuje, pa naj gre za profesionalca ali pa samo za osebo z vozniškim dovoljenjem kategorije B.

Veliki vzvratni ogledali omogočata dober bočni nadzor, s spodnjima zrcaloma tudi pregled v področje zadnjih koles.

Prestavna ročica in parkirna zavora sta nameščena tradicionalno – prva pri desni roki in druga pri levi nogi.

Prostorno in dobro izkoriščeno

Pred voznikom oziroma pred sopotnikom(a) so nameščeni veliki zaprti predali. Na armaturni plošči je obvezna plošča s sponko za pripenjanje dobavnic. Za lažje branje in za preprečitev odseva v vetrobranskem steklu je nastavljiva po nagibu.

Podobno držalo za papirje je tudi na hrbtni strani poklopnega naslonjala srednjega sedeža. Orodje in dvigalka sta varno pritrjena v škatli pod desnim sedežem, medtem ko je pod srednjim sedežem dovolj prostora za večjo torbo, vendar jo je treba dodatno pritrditi, sicer bi med zaviranjem lahko poletela v kakšno neugodno smer.

V vsakih vratih sta po dva predala, pri čemer se mora voznik pošteno skloniti, da doseže velikega spodnjega. Manj telovadbe oziroma nič je ni potrebno za nameščanje različnih predmetov na uporabni stropni (tovornjaški) polici.

Za volanom

Na vozniškem sedežu z možnostjo nastavitve sedala, naklona in ledvene podpore si večina voznikov lahko najde ugoden položaj, prav vsi pa ne. Volanski obroč je nastavljiv zgolj po osi, njegov precej položen naklon pa je skoraj tovornjakarski.

Tako je za nekatere postave sprednji del volanskega obroča preveč oddaljen. Med dobro preglednimi merilniki smo najprej opazili zaslon, ki med drugim prikazuje podatke potovalnega računalnika, ki, glej ga zlomka, deluje enako kot pri fiatih in alfah.

K opremi comfort (zapisana je v tabeli) pa vendar spada tudi zaslon na dotik na sredini konzole, ta pa glede računalnika vse podatke prikazuje po peugeotovsko pregledno. Hm, nekateri furgoni sploh nimajo potovalnika, ta pa ima kar dva!

Kadar je prazen, leti čez ovinke

Hitrostne cestne zmogljivosti s furgoni so namesto nas dnevno preverjali sitni in nestrpni "espejevci". Verjetno zaradi pretiranih zahtev o premikanju blaga znotraj verige med skladišči in končnimi uporabniki. Morda pa zgolj zaradi lastnega veseljaštva.

Kakorkoli že, ta furgon dobro pospešuje, zmore več kot 150 kilometrov na uro, ovinkov pa se drži kot klop, seveda pa se temu odločno upre tovor.

Na ovinkih se povišani furgon minimalno nagiba, delno tudi zaradi doplačljivo utrjene zadnje preme. Zato pa je zadnja os praznega furgona precej poskočna, kar se prenaša tudi na kabino.

Zelo varčen, dokler ne poseže vmes zračni upor

Pri mestnih hitrostih z upoštevanjem napotkov indikatorja prestav se poraba goriva giblje okoli osmih litrov, na umirjenih relacijah pa liter manj. Poraba občutno naraste na avtocestah, kjer se noben furgon (sploh pa ne romunski) ne vozi z 90 ali 100 kilometri na uro.

Pri 130 kilometrih na uro po merilniku hitrosti se motor vrti z 2800 vrtljaji, pri tem pa poraba znaša malo pod deset litrov. Med raznoliko testno vožnjo smo namerili povprečno porabo 8,7 litra na sto kilometrov. K zapisanemu pa moramo dodati dve pojasnili.

Prvič, merilnik hitrosti laže, saj 130 po števcu pomeni samo 120 kilometrov na uro, in drugič, testno progo smo prevozili brez tovora, zato je bolj uporabna vrednost za porabo približno deset odstotkov večja.

Najpomembnejši je tovorni prostor

Viličar ga doseže na široko skozi par krilnih vrat zadaj ali pa na ozko skozi bočna drsna vrata. Seveda gre tudi tu skozi euro paleta, vendar s 125-centimetrsko širino vrat ni primerna za viličariste začetnike.

Odlika zadnjih vrat so tečaji, ki omogočajo 270-stopinjsko odpiranje. Pogoj za varen prevoz tovora je njegova pritrditev, zato jeklenih zank na dnu ne manjka. Dodatno privezovanje omogočajo tudi nepokriti profili ob pločevini.

Kadar v kabini zmanjka prostora za prtljago treh potnikov, se za uporabno izkaže še razsežna stropna polica v tovornem delu.