Mazda CX-5 CD175 AWD AT revolution top - z vsebino upravičuje svojo ceno

Znova z opremo revolution top

Tako kot na lanskem testu smo tudi po prenovi vozili mazdo CX-5 z enakim motorjem in opremo revolution top. Kot smo že zapisali v poročilu o novem modelu, so zunanje spremembe doletele masko in svetlobne naprave s tehnologijo LED. V notranjosti izstopata nova vmesna konzola in sedempalčni zaslon na dotik. Enako kot prej je v notranjosti dovolj prostora za potovalno udobje odraslih oseb.

Omenjena stopnja opreme po prenovi namesto 17-palčnih dodaja 19-palčna platišča. Vožnja po slabo vzdrževanih cestah je zaradi večjih koles opazno udobnejša kot prej. Na to smo postali pozorni takoj po mehkem prečenju prvih ležečih policajev. Tudi na makadamskih podlagah se dobro odnese, v kabini pa je manj hrupa na račun izboljšane zvočne izolacije.

Množica pripomočkov i-activsense za vožnjo

Najprej o volanskem obroču. Je prav športno neposreden, pri vključenem sistemu za ohranjanje položaja znotraj pasu pa skuša s popravki ohranjati smer. Dinamičen voznik, ki med vožnjo rad uide čez kakšno vzdolžno linijo, dobi pri tem občutek nenatančnega vodenja.

Priznamo: ta sistem smo rajši kar izključili, pri čemer smo bili z ubogljivostjo volana oziroma z natančnostjo vodenja mnogo bolj zadovoljni. Sicer pa med vožnjo nad okolico vozila bedijo kamere, najpomembnejša je nameščena na sredini vetrobranskega stekla tik pod streho. "Opazuje" vozila spredaj in na bočnih straneh, po podatkih, ki jih zaznava, pa se elektronika ustrezno odziva. Kako pa?

Lahko s svetlobnim oziroma zvočnim opozorilom, shematičnim prikazom na zaslonu, z že omenjenimi popravki volana, s samodejnim upravljanjem dolgih in kratkih žarometov, z usklajevanjem hitrosti glede na vozila spredaj … Delovanje pripomočkov je večinoma nastavljivo, in sicer s stikali, s pomočjo ukazov na zaslonu (na primer za varnostno razdaljo pri radarskem tempomatu), lahko se izbira early in late (zgodnje in pozno) reagiranje varnostnih sistemov (na primer pri omenjenem ohranjanju smeri), nekatere osebne nastavitve lahko po želji voznika spremenijo na servisih Mazda.

Je terenec, pa ni

Vožnja po asfaltnih cestah se lepo ujema s premijskim značajem vozila, čeprav se CX-5 tudi dvigovanja prahu na makadamskih cestah ne brani. Z dvema decimetroma nad tlemi se lahko pelje tudi po zelo slabih podlagah, vendar svetujemo previdnost.

Pribor za popravilo namreč ne rešuje poškodb na bočnih straneh pnevmatik. Doplačilo dva tisoč evrov za samodejni menjalnik je smiselno glede na predvideno uporabo vozila. Na strmih makadamskih klancih se avtomatika odločno obnese, res pa je, da zahteva nekoliko višjo porabo goriva.

Terenskim apatitom ustreza tudi izdaten navor, tehnika spuščanja po strminah navzdol pa je prepuščena vozniku. Temu dodajmo, da se je oviram večjih težavnostnih stopenj bolje izogibati, saj vozilo ne ponuja možnosti zaklepanja štirikolesnega pogona.

Testni krog smo že odpeljali

Mazdo CX-5 s povsem enakim motorjem smo že preizkusili lani poleti in zapisali, da je na testnem krogu povprečno porabila 8,3 litra dizelskega goriva na sto kilometrov. Med letošnjo vožnjo s praznim vozilom je motor prenovljene mazde pri hitrosti s števcem na enakomernih 130 porabil 7,4 litra na sto kilometrov.

Vozilo pri tem dejansko potuje s 125 kilometri na uro, motor pa se vrti z 2.300 vrtljaji. Ko smo z enako hitrostjo prevažali kolesa na strehi, se je poraba povsem približala devetim litrom. No, pri tej hitrosti nismo predolgo vztrajali, čeprav smo zaupali znamki kolesnih nosilcev, vendar je bilo šumenje vetra preveč moteče.

Natančen in zelo previden potovalni računalnik

Podatek za povprečno porabo potovalnega računalnika je bil po vsakem točenju goriva skoraj poravnan z dejansko porabo. Odstopanja ali ni bilo ali pa je razlika znašala le 0,1 litra na sto kilometrov. In kako lahko trdimo, da je računalnik previden? To se nanaša na podatek range, ki prikazuje dosegljivo razdaljo glede na količino goriva in način vožnje. Ko zasveti opozorilna lučka za nizko raven goriva, je range na primer sto kilometrov, lahko tudi manj.

Pri preverjanju tega podatka smo prvič vztrajali do "range 42 km" in natočili 48,17 litra. To pomeni, da je bilo v rezervoarju še skoraj deset litrov, kar bi zadoščalo vsaj za sto kilometrov. Drugič smo si upali še dlje, tako da se je range spustil povsem do nič razpoložljivih kilometrov. Po nadaljnjih sedmih kilometrih smo na črpalki natočili 50,86 litra goriva. Potovalni računalnik je previden, saj je prikazoval povsem prazen rezervoar, v katerem se je po dnu pretakalo še sedem litrov goriva. Sklep: od 58-litrskega rezervoarja je za vožnjo brez skrbi uporabnih največ 50 litrov.

Kako je s prevozom koles in tovora?

Namesto strešnih letev ima mazda CX-5 dva vzdolžna utora pokrita s plastičnima pasovoma, na katerih je treba poiskati in odstraniti štiri ploščice, ki pokrivajo pritrdilne matice. Z vijaki nato pritrdimo prečni letvi in ostrešje je pripravljeno za tovor. Za varen prevoz dveh koles z nosilci uveljavljenega proizvajalca ni nobenih težav, pri treh ali celo štirih kolesih pa bi morali najprej preveriti, ali masa vsega na ostrešju ne presega dovoljene obremenitve.

Ta pri športnoterenski mazdi sicer znaša kar sto kilogramov, vendar je lahko seštevek mas prečnih letev in nosilcev skupaj s kolesi večji. Aja, tiste ploščice naj se nikar ne izgubijo, ker bi to kazilo videz ostrešja po odstranitvi prtljažnika.

Prtljažnik tega srednje velikega športnega terenca ni osupljivo velik, je pa uporaben. Poveča se lahko s preprostim polaganjem naslonjal od zadaj, pod osnovno ploščo se skriva množica prekatov za varno shranjevanje predmetov različnih velikosti. Spodaj je tudi pribor za popravilo pnevmatik, ki ga tukaj, kot nikoli do zdaj, ne mislimo hvaliti.