Sreda, 27. 2. 2019, 6.18
5 let, 8 mesecev
Test prenovljene različice: kia sportage 1.6 CRDi LP fresh
Kako dobra je kia sportage z novim dizlom #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,64
5
Ko smo leta 2016 predstavljali četrto generacijo kie sportage, smo pisali, da se bo 80 odstotkov slovenskih kupcev odločilo za 1,7-litrski dizelski motor. Samo dve leti pozneje ga je Kia dokončno zamenjala z manjšim 1,6 CRDi dveh različnih moči, od katerih smo preizkušali 85-kilovatnega, torej šibkejšega.
Testni sportage je serijsko postavljen na 19-palčna kolesa, 172 milimetrov od tal, ima strešni letvi, LED-dnevne luči, pozicijske spredaj in zadaj ter smerne utripalke v ogledalih.
Testni sportage z novim dizlom smo vozili hkrati s ceedom enake delovne prostornine, vendar z motorjem HP. Rahlo presenečeni trdimo, da je terenec kljub večji masi in 21 konjem manj povsem dovolj živahen avtomobil. Pomanjkanja moči se ne čuti niti med vožnjo po mestnih ulicah, niti med podeželskim potepanjem in tudi na avtocestah ne. In zakaj naj bi se potem kdo odločili za motor HP? Najverjetneje zato, ker je samo 500 evrov dražji, v ''frizerskih'' delavnicah pa je cena za tolikšno povečanje moči precej višja.
Na primerjalnem testu kompaktnih terenskih vozil Prima je sportage pridobil največ točk za svoje motorne komponente, vozne lastnosti in prostornost kabine s prtljažnikom. Dobro oceno smo namenili takrat aktualnemu 1,7-litrskemu dizelskemu motorju, njegova zamenjava pa je lahko samo boljša, sicer ne bi bila smiselna. Ta 85-kilovatni motor, torej LP, je v nasprotju s HP na voljo samo s sprednjim pogonom. Cena testnega vozila z opremo fresh je sicer za šest tisočakov nižja od GT-line, vendar kia sportage ni poceni, kaj šele, da bi bila cenena.
Sportage je dobro izbrano ime
Kia z imenom ''sportič'' posrečeno sporoča, da se kot visoko postavljeni križanec zna tudi dinamično zapoditi med ovinke. Z oddaljenostjo od tal (172 milimetrov) omogoča brezskrbno vožnjo po makadamskih cestah in manj zahtevne podvige po kolovozih. Na asfaltu je udoben potovalnik in aktiven prijatelj na družinskih podeželskih potepanjih.
Prostor za štiri visoke potnike in 480 litrov prtljage
Kabina sprejme štiri 1,90 metra visoke postave in še kakšno vitkejšo zraven. Tistim zajetnejšim je lahko v uteho, da vozila ne bodo preobremenili, saj nosilnost znaša kar 616 kilogramov. Sprednja sedeža sta športno oblikovana, polno nastavljiva, zadnji naslonjali (60/40) pa sta potovalno počivalno nastavljivi po naklonu, čemur se lahko prilagodi tudi položaj konzole s prtljažnim rolojem.
Vrata pospravijo štiri litrske plastenke, v utorih je prostor še za štiri pločevinke, zaprta predala sta dva, sovoznikov je osvetljen. Spredaj sta dva vhoda USB, 12-voltna priključka sta spredaj in zadaj. Spredaj sedeča potnika lahko zaslon na dotik upravljata tudi glasovno ali s stikali, ki so v štirih vrstah nanizani pod osrednjim zaslonom.
Sportage četrte generacije meri 4.485 milimetrov v dolžino. Je vsaj 200 milimetrov širši od svoje višine, kar mu daje odlično vozno stabilnost.
Sprednja sedeža sta vsestransko nastavljiva, potnikoma spredaj omogočata lahkotno nameščanje in visok položaj z dobro preglednostjo … v skladu z namembnostjo klasičnega predstavnika SUV.
Klasična ročna zavora brez doplačila
Voznikov prostor je ergonomsko dobro zamišljen s preglednimi okroglimi merilniki z vmesnim zaslonom in osrednjim zaslonom s tremi načini upravljanja. Na prečkah volanskega obroča so uporabna stikala tempomata, avdiosistema, telefona in potovalnega računalnika.
Tempomat deluje od 30 naprej pregledno z nastavitvami po en ali deset na uro, sklopka in zavora ga premakneta v spomin. Že od prej smo navajeni, da je treba tempomat po vsakem zagonu motorja znova vklopiti, ''lane assist'' pa izklopiti. Aja, ne moremo si, ampak še vedno nas navdušuje klasična ročna zavora, sportage ima elektronsko pri različicah z avtomatskimi menjalniki in dvolitrskimi motorji.
Dejstva, zaradi katerih je bil sportage manj uspešen na primerjavi kompaktnih terencev (cena vozila in servisiranja), nas na testu pravzaprav niso mogla zmotiti, še posebej, ker Kia ponuja ugodne načine financiranja. Če bi prav iskali pikolovske podrobnosti, bi se odločili za način polaganja zadnjih naslonjal. Iz prtljažne strani to namreč ne gre, treba je odpreti oboje zadnjih vrat, saj sta vzvoda nameščena spodaj ob sedalih.
''Sportič'' za športne občutke
Za dobre testne občutke poskrbijo neposreden, (od)lično izdelan volanski obroč (2,5 zavrtljaja), natančna prestavna ročica, ki ne dovoljuje napak, in ne nazadnje odličen položaj za volanom z dobrim pregledom naokoli. Sportage uspešno upraviči svoje ime na našem referenčnem ovinku, ki ga le malo nagnjen za terenca suvereno prevozi s 60 na uro.
Po avtocesti potuje vzdolžno stabilno, brnenje motorja z dobrimi 2.300 vrtljaji pri največji dovoljeni hitrosti (135 po števcu) ni nadležno. Dobro zvočno izolacijo še bolje dokaže na makadamu, kjer 19-palčna kolesa kljub nizkemu preseku dovolj tiho in nič pretresljivo prelisičijo tudi bolj luknjaste površine.
Na zadnjih testih vozil znamke Kia lahko hvalimo klasične vzvode ročne zavore, kakršno ima tudi ta sportage. Elektronska oblika je namenjena različicam z avtomatskimi menjalniki in dvolitrskimi motorji.
3,5-palčni zaslon supervision pregledno prikazuje podatke, kot so poraba, doseg, s tempomatom izbrana hitrost, zunanja temperatura … Med podatki je tudi raven sintetične ureje.
Fresh z dolgim seznamom opreme
Z drugo najvišjo stopnjo je sportage dobro opremljeno vozilo. Na 19-palčnih kolesih deluje postavno, z masko četrte generacije tudi
robustno, kot smo že ugotavljali leta 2016, strešni letvi sta serijski. Tehnologija LED pri tej opremi zajema dnevne luči, pozicijske spredaj in zadaj ter smerne utripalke v ogledalih.
Od vozniških pripomočkov smo, hote ali nehote, uporabljali senzorske brisalce, pomoč pri speljevanju, zaznavanje prometnih znakov, kamero za vzvratno vožnjo, samodejno menjavanje med dolgimi in kratkimi lučmi, tempomat in bluetooth. Stikalo za ohranjanje lege na prometnem pasu smo po vsakem zagonu motorja kar izključili, da nas ne bi sistem ves čas popravljal ali nam celo očital zaspanosti.
V mrzlih dneh smo serijsko greli zadnjice tudi potnikom zadaj, smo pa pogrešali ogrevanje volana, ki je privilegij opreme GT-line. Dvopodročna klimatska naprava seže skozi reže tudi proti drugi vrsti sedežev. Armaturno ploščo krasi sedempalčni zaslon z navigacijo s kartografijo Evrope in aplikacijami TomTom Kia Connect za prometne informacije, radarje, vreme in lokalne podatke.
Prtljažnik se posebno ne izpostavlja
Osnovni 480-litrski volumen se poveča nad ravnim dnom, pri čemer se naslonjali poklopita z vzvodoma s spodnje bočne strani, od zadaj pa ne. Za prevoz škatlastih predmetov morda zadošča navpični položaj naslonjal, kar zmanjša prostorninsko izgubo pri poševnih naslonjalih.
Z že omenjeno namestitvijo konzole z rolojem so si dali pri Kii še več opravka, saj se pokrivalo prtljažnika lahko namesti v utore tik nad ali pa pod ploščo prtljažnika. Ta sicer pokriva široko, vendar plitvo (7,5 centimetra) korito za obvezno opremo, pribor za popravilo gume in za radovednim očem skrite predmete. Če omenimo še dva bočna predalčka, štiri pritrdilne zanke in kakšen kavelj za obešanje vrečk, smo z opremo prtljažnika zaključili.
Na sedempalčnem zaslonu se na dotik, z govorom ali s stikali upravlja menije, kot so nastavitve, navigacija, radio, bluetooth, Kia connect …
Kia svoje cene zbija
Redna cena kie sportage z novim dizelskim motorjem 1,6 CRDi LP, ročnim šeststopenjskim menjalnikom in opremo fresh znaša 31.690 evrov. Poleg 2.400 evrov trenutnega popusta pri Kii odštejejo še 1.200 evrov za gotovinsko plačilo. V primeru finančnega lizinga je končna cena vozila nižja še za 5.100 evrov in skupaj s pripravo vozila ter kovinsko barvo znaša 24.870 evrov.
Seveda pa bi lahko bila cena testne kie sportage višja za 500 evrov, če bi imela za 21 ''konjev'' močnejši motor, približno dva tisočaka zahtevajo pri Kii za menjalnik DCT, izbira najvišje stopnje opreme pri 1,6-litrskih dizlih pa bi sportage podražila še za šest tisočakov.
Ali testni sportage res potrebuje DBC?
Brez slabe vesti se lahko obregnemo ob sistem za nadzorovanje strmih spustov (DBC), saj se na tak teren niti slučajno ne bi podajali. Menimo, da je pri spredaj gnanem testnem vozilu sistem nepotreben in verjetno ga Kia vgrajuje kar na počez pri vseh stopnjah opreme skupaj z AWD-različicami.
Galerija: kia sportage 1.6 CRDi LP fresh
Mi 6,9, pred nami 7,3
Porabo goriva smo na povsem ravnih odsekih določili s tempomatom na 53, 94 in 135 kilometrov na uro, kar ustreza dejanskim hitrostim 50, 90 in 130. Potovalni računalnik je nameril 3,5, 4,5 in 6,9 litra povprečno na sto kilometrov, to pa je zlasti na avtocesti dober rezultat glede na velikost in vrsto vozila.
Pri mestni uporabi je bila poraba manjša, čeprav se indikator pod dva tisoč vrtljaji še ne prikaže, zato pa sistem ISG brez napak opravlja svojo vlogo izklapljanja in ponovnega zagona motorja. Po celotni testni vožnji se je rezultat računalnika in dejanske porabe izenačil na vrednosti 6,9, torej smo bili nekoliko varčnejši od predhodnikov, ki so svojo vožnjo po dva tisoč kilometrih zaključili z rezultatom 7,3.
Smo še kaj opazili?
Smo, vendar ne samo pri modelu sportage, tudi pri ceedu in na primer novem fokusu so uporabili kombiniran način upravljanja zaslonov, prilagojen vsem okusom, ali če hočete, starostim. Gre predvsem za štiri okrogle gumbe, pri katerih ni potrebna niti sekunda bolščanja v zaslon za logično in ergonomsko uravnavanje glasnosti, izbire radijskih postaj ali izbiro temperature v kabini.
Pa še tale podatek: Kia opremlja svoja dizelska vozila z merilniki količine sintetične ureje. Tako smo lahko ocenili, da je 1.6 CRDi po štiri tisoč prevoženih kilometrih porabil največ pet litrov oziroma dober deciliter na sto. Ne deluje veliko …
5