Petek,
18. 12. 2015,
10.57

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Hyundai Družinski Avtomoto Terenski Avtomoto

Petek, 18. 12. 2015, 10.57

8 let, 7 mesecev

Hyundai ix35 2,0 CRDi LP 4WD

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Hyundaijevega športnega terenca smo po prenovi preizkusili znova, to pot z dizelskim motorjem. S štirikolesnim pogonom zmore precej več od mestnega vzpenjanja prek robnikov in drugih urbanih ovir.

Polepšana zunanjost in preizkušena tehnika

Polepšana zunanjost in preizkušena tehnika Medtem ko smo zunanjost že popisali med prvo predstavitvijo in letošnjim testom različice 2WD, lahko zapiske o notranji opremi skoraj v celoti prepišemo iz testa v letu 2010.

Tu naj dodamo mnenje o velikosti prtljažnika, katerega mere (591 litrov) so po podatkih iste ne glede na vrsto pogona in vrsto opreme za primer okvare pnevmatike.

Veliko, 17-palčno rezervno kolo je sicer vredno vse hvale in se mu nikakor ne bi odpovedali, vendar skupaj z dvigalko zavzema precej globok prostor med ploščo in dnom. Zato se zdi prtljažnik med ploščo in zgornjim pokrovom na prvi pogled plitev.

CRDi smo spoznali že pred prenovo

Gre za natanko tak motor, kakršnega smo preizkušali pred štirimi leti. Če se spomnite, smo z njim brodili po poplavljenih cestah na Planinskem polju. Ne samo motor, tudi mere vozila so ostale nespremenjene, enak je celo pogon. Razlika je le v nastavitvi podvozja, s katerim je vožnja zdaj udobnejša.

Oznaki LP in HP pomenita manjšo in večjo moč dvolitrskega dizelskega motorja. Za običajno uporabo vozila pa tudi za premagovanje terenskih strmin je testna 100-kilovatna različica LP dovolj zmogljiva. Po močnejšem motorju naj posežejo vozniki, ki nameravajo vleči dvotonske priklopnike, saj HP ne ponuja samo večje moči, temveč tudi veliko večji navor.

Za porabo goriva, ki je na testu znašala 8,4 litra na sto kilometrov, menimo, da je povsem na zgornji meji še sprejemljivega. Z le malo bolj dinamično vožnjo povprečna poraba hitro uide čez devet litrov.

Zmogljiv na terenu, vendar previdno

Starega tucsona smo na testih omenjali kot premehko nastavljenega terenca, pri katerem smo priporočali pazljivo vožnjo po razdrapanih kolovozih. Njegov naslednik ix35 je s tršim podvozjem prenašal teren precej bolje, s prenovo pa je spet bolj po starem.

Terenske komponente ostajajo enake z elektronsko krmiljeno porazdelitvijo pogona in možnostjo zaklepanja razdelilnika. Tudi sistem za spuščanje po strminah učinkovito preprečuje, da bi hyundai zdrvel navzdol. Po prenovi je pustolovski športnik bolj uglajeno mehak, zato je na terenu potrebna dodatna previdnost, da vozilo ne pokima in da s kakšnim delom podvozja ne trešči po tleh. Možnost vzpenjanja smo preverili na klancih, ki vodijo k novim daljnovodom. Naklon sicer ni bil 44-stopinjski (to najvišjo vrednost navaja proizvajalec), vendar smo prepričani, da bi ga ix35 z ustreznimi gumami zmogel premagati. Med vožnjo po terenu pa poleg tistega pokimavanja, s katerim postreže mehko podvozje, opozarjamo še na manj ugodna terenska kota vstopanja in izstopanja. 24-stopinjski kot ne dopušča, da bi se preveč smelo zaganjali v vsako strmino. Pri tem so lastniki starih tucsonov malo na boljšem.

4WD na bencin ali nafto?

Dvolitrskega bencinskega motorja sicer nismo preizkusili, vendar bi se brez dvoma odločili za dizel, ne glede na višjo ceno. Štirikolesni pogon se pač izbira z razlogom, ta pa pomeni tudi ugodnejši navor za lahkotnejše premagovanje ovir.

Pri nakupu dvopogonske različice bi bila odločitev zaradi razlike v ceni težja. Ali bencinski 1,6 GDI ali 2.500 evrov dražji 1,7 CRDi. Ta dizel nas je namreč pred leti ugodno presenetil na testu sestrske kie sportage, tako da je tudi pri hyundaiu vreden razmisleka.

Je 2,0 CRDi 4WD style vreden teh tisočakov?

Za ceno 27 tisočakov in pol odpelje kupec domov prostorno in zmogljivo vozilo z zajetnim seznamom opreme. Tu je upoštevan popust, nadaljnji prihranki pa so na račun opreme.

Stopnja nižje je cenejša 1.500 evrov, osnovna oprema pa 3.500 evrov. Kdor se odpove kovinski barvi, privarčuje še 430 evrov, vendar je treba pogledati na seznam osnovne opreme.

Ta sicer sploh ni tako okleščen, vendar manjkajo priboljški, ki se jim težko odpovemo. Vsekakor osnovna oprema zagotavlja enako varnost in enake vozne lastnosti na cesti in na terenu kot tista najdražja.