Ford kuga 2,0 TDCi 4x4 powershift

Bela barva sploh ni kovinska

Kuga nam je takoj ob prevzemu padla v oči s svetleče sijočo belo barvo, ki smo jo takoj označili za najmanj tisoč evrov vredno biserno kovinsko. Pomota!

Morda so nas zavedle nekatere kontrastno, vendar usklajeno s celoto delujoče črne popestritve, ki še zdaleč niso bile tako številčne, da bi nakazovale na kakšen cenen pop art.

Skratka, za začetek našega testa tole belo barvo, v katero je bila brez doplačila odeta testna kuga, lahko le priporočamo.

Samodejni menjalnik in prostoročni paket

Skoraj 1.700 evrov znaša cena za menjalnik z dvema sklopkama, ki omogoča hitrejše prestavljanje in samodejno izbiranje optimalne prestave.

Ker je kuga z novo generacijo postala mehkejša in udobnejša, kakor smo že zapisali, ji je samodejni menjalnik powershift pisan na kožo, seveda pa se lahko vsak voznik po svoje razživi z ročnim, enako bliskovitim, izbiranjem prestav.

Pred nakupom pa naj seveda pomisli na dodatne evre in na malenkost večjo porabo goriva. Pomembno nadgradnjo k zadovoljstvu voznika predstavlja tisoč evrov vreden paket s prostoročnim odklepanjem, start stop stikalom in "brezročnim" oziroma "brezključnim" odpiranjem prtljažnega prostora.

Koliko več pa porabi?

Povprečna poraba goriva 120-kilovatne kuge z ročnim 6-stopenjskim menjalnikom je na našem testu znašala 7,9 litra na sto kilometrov.

Z menjalnikom powershift smo na sto kilometrov porabili deciliter več, čeprav smo glede na tehnične podatke pričakovali skoraj pollitrsko razliko.

Naj postrežemo še z dvema ugotovitvama: med enakomerno vožnjo s tempomatom na 90 je kuga zadovoljna s petimi litri, pri hitrosti 130 kilometrov na uro pa porabi povprečno osem litrov na sto kilometrov. Tako se med vožnjo na ravnih cestnih odsekih izpisuje na zaslonu potovalnega računalnika, ki neznatno odstopa od dejanskih vrednosti.

Štirikolesni pogon na zaslonu

Našemu mnenju iz prejšnjega testa, kakor tudi iz poročila o prvi vožnji, kjer smo pohvalili prilagodljivost štirikolesnega pogona, dodajmo možnost spremljanja razporeditve navora na posamezna kolesa.

To funkcijo mora voznik priklicati na zaslon med meniji, nato pa lahko med vožnjo opazuje grafično naraščanje oziroma padanje štirih stolpcev za vsako kolo posebej. Če gre pri tej funkciji bolj za zanimivost, je več koristi od sočasnega spremljanja prevožene poti, trenutne in povprečne porabe ter razpoložljive razdalje.

Vsi ti podatki so hkrati in pregledno zapisani na zaslonu, prek katerega deluje tudi glasovno upravljanje, povezava s pametnim telefonom, samodejni klic v sili in druge funkcije, ki jih vključuje Fordov sistem Sync.

Kako je že s tistim nožnim odpiranjem prtljažnika?

Ko smo sistem odpiranja vrat prtljažnika z brco prvič preizkusili pred petimi leti pri passatu variant, je šlo res za odpiranje. Tudi med prvo vožnjo in našim lanskoletnim testom kuge je ostalo samo pri odpiranju. Da gre tudi za zapiranje na povsem enak način, smo, priznamo, ugotovili šele pri tokratnem testu.

Kdo je kriv za naše pomanjkljivo poročanje?

Nismo opazili, da bi bilo med Fordovimi materiali, prospekti in katalogi kje poleg odpiranja omenjeno tudi zapiranje, vendar moramo vseeno sami prevzeti večji del krivde. Saj je vendar povsem enako pomembno, da gre tovor iz trgovine v prtljažnik, doma pa še ven iz njega. Kdorkoli je že kriv, zdaj vemo, da zaboja piva ni treba postavljati na tla niti pri odpiranju niti pri zapiranju prtljažnih vrat.

Kaj vse dobimo za 5.500 evrov?

Skoraj tolikšna je namreč vrednost dodatne opreme, ki požene kugo prek 40 tisočakov. Če vztrajamo pri navigaciji in kameri za vzvratno vožnjo, potem ne gre brez Sonyjevega navigacijskega paketa, ki je popisan v tabeli.

Kuga brez strešnih letev tudi ni pravi športni terenec, lažje pa namesto usnjenih sedežev izberemo le serijske usnjene obrobe in ostanemo na 18-palčnih platiščih namesto 19-palčnih. Paket, ki vključuje "nožno" odpiranje vrat, je vabljiva "šminka", vendar odnese iz žepa tisoč evrov.

Ceno paketa "varnost v mestu" za preprečevanje zaletavanja pri majhnih hitrostih primerjajte z malusom pri zavarovanju, ki vas doleti po mestnem karambolčku. Mnenje o ogrevanju vetrobranskega stekla, s katerim se je uveljavil Ford, pa premikamo v odstavek za pikolovce.

Ali napačno gorivo res ne more v kugo?

V rezervoar kuge bi na bencinskem servisu težko natočili napačno gorivo, ker se zaporni ventil odpre samo z ustrezno oblikovano cevjo točilne ročke. Kaj pa če med vožnjo zmanjka goriva in mora voznik na cesti natočiti gorivo iz kantice?

Ford ponuja preprosto rešitev in med opremo dodaja plastični lijak z ustrezno oblikovano cevjo za vstavljanje v rezervoar. V tem primeru pa seveda Ford ne odgovarja, če je v kantici napačno gorivo …