Fiat 500C twinair

Znova na dva bata

Princip je jasen. Manj valjev pomeni manjše dimenzije in manjšo maso motorja, turbinski polnilnik pa nadomešča pomanjkanje kubičnih centimetrov v delovni prostornini. Prihod dvovaljnika na nek način pomeni tudi vračanje h koreninam, saj je tudi prvotnega fiata 500 gnal motor z dvema batoma.

Občutki?

Pri varčnem načinu vožnje z upoštevanjem indikatorja prestav ima voznik občutek, da ne pride nikamor, saj motor v nižjem območju vrtljajev deluje nemirno in dokaj neprepričljivo. Za enakovredno sledenje prometnim tokovom je potrebno bolj odločno stopiti na plin in "prebuditi" turbino.

Fiatov twinair je moderen turbomotor, ki naj bi z 900 kubičnimi centimetri nadomestil večje štirivaljnike. Bata se pomikata vzporedno, glavna gred je vpeta v tri ležaje, zobniško pa je vzporedno povezana z izravnalno gredjo. Na njej je nameščen vztrajnik, ki z nasprotnim vrtenjem "pobira" vibracije zaradi sočasnega pomikanja batov. Preberite več o težavah dvovaljnih vrstnih motorjev.

Dizel je varčnejši

Mali bencinski motor po zmogljivosti presega 1,2-litrskega in zaostaja za 1,4-litrskim. Varčnejši je bil 1,2-litrski purO2, 1,4 pa bolj potraten. Za tisočaka dražji dizelski 1,3 z enakim navorom je malo šibkejši, zato pa je varčnejši. Na našem testnem krogu je popil 0,7 litra manj na vsakih sto kilometrov, njune vmesne porabe pa so si bile najbližje pri umirjeni vožnji (razlika je znašala 0,2 litra povprečno na sto kilometrov).

Zvočne posebnosti

Značilni dvovaljni zvok (spomnimo se ga tudi pri modelu 126) Fiatovega motorja smo primerjali s tistim v Citroënovem spačku. Zvočna razlika je pričakovana, saj gre pri spačku za zračno hlajeni motor z nasproti ležečima valjema. Ne moremo pa trditi, da se v brnenju motorjev sliši 40-letno razliko.

Kateri zvok je pravi, vedo v en glas povedati oboževalci, ki jih je dovolj na obeh straneh. Za fiata povemo, da motor tudi pri višjih vrtljajih ni preglasen, zato se nam je celo zgodilo, da smo pri 85 na uro "zaspali" v tretji prestavi, namesto da bi se vozili v peti.

Streha se umakne pokrovu prtljažnika

Smisel kratkega videoprispevka ni v hvaljenju "elektrificiranega" ostrešja, ampak v samodejnem odmikanju platna pred odpiranjem prtljažnika.

Našemu razpredanju o zvoku naj dodamo še, da je šumenje, ki prihaja skozi streho, znosno in nemoteče. Pravi "šunder" pa nastane zaradi platnenega ostrešja, čeprav je zaprto, kadar vozilo zapelje v tunel.

Aja, protivetrna zaščita pri odprtem platnu je premajhna, da bi bila učinkovita, obenem pa dovolj velika, da zastira pogled skozi vzvratno ogledalo.