Sobota, 31. 8. 2024, 6.48
2 meseca, 3 tedne
Test: ford tourneo custom in transit custom
Družinska kombinatorika s sedeži in avtomobilski občutek #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,67
Nova generacija dveh Fordovih kombijev seže prek petih metrov, naj gre za L1 ali 40 centimetrov daljšo karoserijo L2.
Nova Fordova kombija nudita veliko tako za družine kot poslovne uporabnike. Pri potniški različici navdušuje predvsem kombinatorika s sedeži.
Palec gor: "Konferenčni" položaj obrnjenih sedežev v drugi vrsti smo pred štirimi leti pohvalili s pridržkom, ker manipuliranje ni bilo preprosto. V novi generaciji so vgrajene tirnice, ki smo jih spoznali pri multivanu, v katere se obrnjen sedež namesti res zlahka.
Kabina je že pri osnovni dolžini dovolj prostorna za udobno namestitev voznika in sedmih odraslih potnikov, tudi če so sedeži v tretji vrsti pomaknjeni naprej, da povečajo volumen prtljažnega prostora.
Palec dol: Upravljanje klimatske naprave z dotikanjem stikal in otipavanjem zaslona ni praktično, vendar to ni še nič v primerjavi z izklopom zračne blazine nad sovoznikom. Namesto običajnega preprostega načina je mora uporabnik brskti po meniju.
S 14 centimetri nad podlago omogoča potniški tourneo custom lahkotno vstopanje prek širokih stopnic.
Osnovni tourneo custom z ročnim menjalnikom stane 41.100 evrov, testna različica titanium je z boljšo opremo dražja. Govorimo o najmočnejšem motorju, osemstopenjskem menjalniku, litih platiščih z gumami 215/60 R17C, žarometih LED z avtomatskim zasenčenjem, klimatizirani osemsedežni kabini s prostoročnim odklepanjem.
… plus 5.990 za dodatno opremo
Paket za pomoč vozniku je najdražji dodatek, ki zajema radarski tempomat, navigacijo, električni ogledali, sisteme za opozarjanje pri izstopanju iz vozila, preprečevanje naleta, zaznavanje vozila v mrtvem kotu ter prečnem prometu.
Med dodatki sta "obvezna" kovinska barva in par drsnih vrat. Uporabna sredinska konzola je v osnovi namenjena ročici ročnega menjalnika, med ogrevanima sprednjima sedežema je 400-vatna 230-voltna vtičnica. Tudi volan je ogrevan, verjetno pa večina rade volje doplača 40 evrov za povečan 70-litrski rezervoar.
Na kombijih je težko ustvariti oblikovalski presežek
Črna pločevina večletnega zmagovalca med dostavniki in nič manj črna stekla za stebričkom B delujejo prestižno. Sprednji del je robusten, vendar je naklon pokrova motorja in vetrobranskega stekla položen, avtomobilski. Tako so videti tudi ozki žarometi, odbijača, maska, polepšana s svetlečimi ploščicami, in nepogrešljiva lita platišča.
Tourneo in transit s skupnimi osnovnimi potezami
Tovorni transit L2 je od potniškega tournea L1 40 centimetrov daljši s prav toliko daljšim medosjem. Njuna osnovna obrisa sta enaka, tudi če se poglobimo v obdelavo bočnih površin. Furgonu niso privoščili litih platišč, oba pa sta obuta v komercialne gume R16C oziroma R17C. Transit nima tako ugledne maske, svetlobne enote pa so enako oblikovane.
Stikala na usnjenem volanu tournea so enaka kot pri transitu, ergonomsko ustrezna prestavna ročica pa je na desni za volanom.
Na površen prvi pogled sta spredaj videti enaka. Poleg voznika je klop z dvema sedežema, na sredinski konzoli je ročica šeststopenjskega ročnega menjalnika. Zaslona in elementi na armaturi so videti enaki.
Brezhibna namestitev za voznika in sedem potnikov
Kar malo bahava črna zunanjost sega v kabino, na primer okoli zaslonov in sredinske konzole, polepša tudi volanski obroč. Mehke plastike ni, je pa na različne načine obdelana in ni cenenega videza. Ogrevana sprednja sedeža z ledveno oporo in naslonoma sta dvojno nastavljiva po višini.
Kabino razsvetlijo štiri lučke v pragovih, dve pod stropom spredaj, po štiri v drugi in tretji vrsti, ena v prtljažniku. Klima je spredaj dvopodročna, zadaj se upravlja ločeno. Številne zračne šobe v tleh in pod stropom nadomeščajo omejeno bočno odpiranje oken v drsnih vratih.
Vrata v 6,8 kubičnega metra velik prostor se odpirajo 180-stopinjsko. S širino 140 centimetrov omogočajo natovarjanje evropalete z viličarjem.
Kaj pa furgon?
Samo na površen prvi pogled sta armaturi enaki. Poleg voznika je klop z dvema sedežema, na sredinski konzoli je ročica šeststopenjskega ročnega menjalnika. Volanski obroč je enako posreden (3,25 zavrtljaja), ni pa usnjen in je nastavljiv samo po osi. Namesto radarskega je vgrajen osnovni tempomat.
Pregledna digitalna plošča, isto kot pri tourneu, povezuje dva zaslona. Na armaturni plošči sta odprti polici in utora za pijačo. Sovoznikov predal s ključavnico je osvetljen. Police v vratih so povsem enake kot pri tourneu, kakor tudi vhoda USB A in C ter 12-voltna vtičnica pod prestavno ročico.
Šest vzdolžno pomičnih sedežev ima nastavljive naklone, vsi so poklopni in odstranljivi, štirje imajo sidrišča isofix, tri pa se lahko obrne za 180 stopinj.
Približno 1,3 kubičnega metra prostora se sprosti s pomikanjem klopi in sedeža naprej, kar se lahko opravi, morda še lažje, kar od zadaj.
V tretji vrsti je poleg posamičnega sedeža dvosedežna klop. Obe celoti sta ločeno pomični naprej, naslonjali sta nastavljivi in poklopni, vse skupaj se lahko odstrani.
Oprema za poslovna in počitniška potovanja
Šest vzdolžno pomičnih sedežev ima nastavljive naklone, vsi so poklopni in odstranljivi, štirje imajo sidrišča isofix, tri pa se lahko obrne za 180 stopinj. Zaprta predala sta pred sovoznikom, štiri se potegne zadaj izpod sedežev, odprt predal pred voznikom je oblikovan tako, da med vožnjo nič ne pade dol.
V sprednjih vratih so nameščene police v treh vrstah s prostorom za večjo plastenko, manjši polici sta v drsnih vratih, prostoru pod sovoznikovim sedežem, kjer je tudi gasilni aparat, pa sploh lahko rečemo skladišče. Na konzoli, kjer ni prestavne ročice, sta dva od skupno osmih utorov za pijačo, poleg štirih vhodov USB sta še vtičnici 12V.
Izdaten pomik sedežev tretje vrste poveča prtljažni prostor
672 litrov naj bi bil najmanjši volumen za sedeži tretje vrste. Približno 1,3 kubičnega metra prostora se sprosti s pomikanjem klopi in sedeža naprej, kar se lahko opravi, morda še lažje, kar od zadaj. Za udobno namestitev vseh potnikov je nato treba naprej pomakniti še sedeže druge vrste.
V osvetljenem zadnjem delu je 12-voltna vtičnica, rezervnega kolesa žal ni, pribor za popravilo gume pa je nameščen v bočnem predalu. Po odstranitvi šestih sedežev nastane več kot 4,5 kubičnega metra velik prostor za prevažanje tovora. Samo povemo, da znaša nosilnost 916 kilogramov.
Kaj pa furgon?
6,8 kubičnega metra meri tovorni prostor, kar je dovolj za štiri evropalete. Viličar jih zlahka spravi skozi 1,4 metra široka zadnja dvokrilna vrata, ki se odpirajo za 180 stopinj. Osnovna dolžina tovornega prostora meri tri metre, širina pa malo zaokroženo 1,8 metra. Nosilnost znaša 1.275 kilogramov.
Za volanom
Osebnih avtomobilov vajeni voznik, ki prvič vozi kombi, sede v delovno okolje, ki mu je domače. Vstopi s ključem v žepu, sprednja sedeža nastavi tudi po višini, motor zažene z gumbom.
Volanski obroč je dvakrat sploščen, nastavljiv v obe smeri, poleg je ročica osemstopenjskega samodejnega menjalnika. Široka digitalizirana plošča sega prek sredine armature in v enem kosu avtomobilsko nosi dva zaslona.
Kot v osebnem avtomobilu
Med vozniškimi pripomočki je radarski tempomat (od 20 naprej), avtomatsko zasenčenje LED žarometov, osvetljevanje ovinkov in varnostni sistemi iz novejših seznamov. Stikala na volanskem obroču (umetno usnje) so logična, otipljiva, ergonomsko ustreza tudi položaj ročice avtomatskega menjalnika z možnostjo ročne izbire prestav.
Med načini vožnje sta eco in normal kot pri furgonu, preseneča pa možnost sport. Na izbiro sta še dva, in sicer slippery ter tow, ki vožnjo prilagaja vleki priklopnika (do mase dve toni in pol).
Veliki zunanji ogledali pa nista avtomobilski, sta pa ogrevani in samodejno poklopni. Ločeni zrcali sta usmerjeni navzdol proti zadnjim kolesom za varen pregled nad dogajanjem, ki ga sicer spremlja tudi vzvratna kamera.
Sync 4 tudi v furgonu
13-palčni sredinski zaslon na dotik se upravlja z digitaliziranimi stikali za klimo. Prikazuje nadmorsko višino in med drugim omogoča spremljanje navigacijskega sistema Sync 4, ki s samodejnim posodabljanjem v realnem času poroča o razmerah na cesti.
Pod zaslonom so tri prava fizična stikala (volume, varnostne utripalke in zasilna zavora), poleg gumba volume pa štiri digitalizirana. Gre za odroševanje stekla, pomoč pri parkiranju, vozniške pripomočke in pri tourneu pet omenjenih načinov vožnje.
Suvereni občutki med smerno stabilno vožnjo
Najbolj seveda na 3,5 metra širokih prometnih pasovih na avtocesti. Pri 130 na uro (merilnik na 131) motor tiho brni z 2500 vrtljaji, kolikor lahko ocenimo iz stolpca, ki se razteza navzgor po tisoč. Neravnine podeželskih cest pobira udobno, skoraj plavajoče in brez trdih udarcev, ki se jih spomnimo od prej.
Oba kombija se skozi ovinke lahko peljeta hitreje, kot prenesejo potniki, željni udobja, oziroma lastnosti tovora skupaj z načinom pritrditve. Z maso 2,3 tone (tourneo) oziroma 1,95 (transit) in širokimi koloteki se zanesljivo držita cestne površine, kakršna je bila pod kolesi v času testiranja.
Veliki zunanji ogledali nista avtomobilski, sta pa ogrevani in samodejno poklopni. Ločeni zrcali sta usmerjeni navzdol proti zadnjim kolesom za varen pregled nad dogajanjem.
Eco pri furgonu, pri potniškem kombiju pa tudi sport
Po zagonu je vklopljen način normal z dovolj odzivnimi konji za običajno uporabo. Samodejni menjalnik vzdržuje vozni režim v območju največjega navora (1.750 do 2.500 vrtljajev), pri ročnem pa se pokaže razločen indikator prav malo več kot 2.000. Možnost izbire načina sport za dostavnike ni običajna, vendar ni odveč.
Vožnji z neobremenjenim 2,3 tone težkim kombijem povsem ustreza način normal. Kadar pa skupna masa vozila sega tja do 3,2 tone, prav pride opazno bolj odziven način z avtomatsko izbiro nižjih prestav. Celo volan rahlo otrdi, čeprav športna vožnja ne spada med osnovne prvine potovalnega tournea custom.
Odstranjevanje in nameščanje posamičnih sedežev je preprosto.
Voznik se mora navaditi
Zaradi širine 203 centimetre, z ogledaloma pa še več, je na cesti pomembno natančno vodenje, podobno kot pri vozilih, za katera je potrebna C ali D kategorija.
V križiščih mora biti lok zavijanja desno malo daljši, da zadnje kolo ne prevozi pločnika. Skrben nadzor desnega boka je potreben zaradi okrepljenega stebrička B, ki zmanjšuje preglednost.
Kombija nimata funkcije auto hold, zato si voznik pomaga s P, da vozilo ne rine naprej, kadar sistem start-stop ne izklopi delovanja motorja.
Po izklopu motorja se električna zavora ne vključi avtomatsko in kombi se na neravnini premakne, dokler ga ne zadrži zobovje menjalnika.
Kadar je zavora vključena, se kombi brani speljevanja, če voznik ni pripet z varnostnim pasom, čeprav ga želi samo premakniti za meter naprej ali nazaj.
Pri furgonu ni prav jasno, zakaj je volanski obroč nastavljiv samo po osi. Niti transit niti tourneo nimata rezervnega kolesa, čeprav je pod voziloma zadaj prostora dovolj.
Sedeži v tretji vrsti so delno ločeni po sistemu 2+1. S tem odpade kakšna kombinacija za vzdolžno razporeditev, težava pa nastane pri odstranjevanju klopi, ki zahteva štiri krepke roke. Poklopljena naslonjala se dvignejo v osnovni položaj z vlečenjem trakca od zadaj, kar ni vedno lahkotno.
Močnejši 125-kilovatni motor tournea je na testu porabil 8,3 litra na sto kilometrov, 110-kilovatni v transitu pa 8,0.
Povprečna poraba na testu 8,3, po WLTP pa 8,0
Ob prevzemu tournea je računalnik nameril 984 kilometrov in devet litrov na sto kilometrov. Porabo smo posebej izmerili na avtocesti na razdalji 53 kilometrov v eno smer in vrnitvijo na izhodišče. V času redkega prometa smo tempomat nastavili na 131, med vožnjo pa so nas "ovirale" le omejitve (petkrat na sto in enkrat na 80). Pri povprečni hitrosti 117 na uro smo dosegli povprečje 8,8.
Pri 90 na uro se motor vrti z manj kot dva tisoč vrtljaji, tako da smo na 200-kilometrski umirjeni podeželski relaciji dosegli zelo zmerno porabo 7,3. Največjo 9,5 smo namerili med kratkimi mestnimi vožnjami in premikanjem vozila med izbiranjem točk za fotografiranje. Kakorkoli že, rezultat 8,3 smo dobili po skoraj tisoč prevoženih kilometrih in dveh točenjih goriva.
In kako se je odrezal furgon?
Zapodili smo ga po isti 106-kilometrski relaciji s tempomatom na 131 enako kot tournea. V redkem prometu smo vozili povprečno 115 na uro s porabo le 8,3, kar ni presenetljivo. Že podatek WLTP je za tovornega forda 0,8 litra nižji, žene ga 15 kilovatov šibkejši TDCi, odločilna pa je kar 360 kilogramov manjša masa. Še več pa je pravzaprav povedal potovalni računalnik ob prevzemu. Brez ponastavljanja je transit prevozil natančno 3.642,2 kilometra s porabo 8,0!
"International van of the year 2024"
39.040 evrov stane testna 110-kilovatna različica z vključeno dodatno opremo za 530 evrov. Med osnovnimi značilnostmi omenjamo LED dnevne luči, ogrevani in električno nastavljivi vzvratni ogledali, ogrevano vetrobransko steklo, drsna desna vrata, povečan 70-litrski rezervoar in 16-palčna jeklena platišča.
Kabina je avtomatsko klimatizirana, tovorni prostor je dodatno osvetljen. Med vgrajenimi elementi so FordPass connect modem, že omenjeni barvni zaslon, tempomat, samodejno uravnavanje žarometov in vzdrževanje smeri, preprečevanje naleta, prepoznavanje prometnih znakov, parkirni senzorji z vzvratno kamero, samodejni klic v sili …
