Torek, 29. 8. 2023, 5.59
1 leto, 2 meseca
Test: fiat scudo CrewCab 1.5 multijet 120
Doseg tisoč kilometrov s tem kombijem ne bo pravljica #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,85
Skoraj pet metrov dolg scudo je postavljen na komercialne gume 215/65 R16C na jeklenih platiščih. Stekli v sprednjih vratih se pomikata varnostno na dotik, v drugi vrsti sta nepomični.
Kaj zmore Fiatov kombi, ki je uradno tovorno vozilo N1, a je obenem ujelo kompromis in lahko zapelje zadaj tudi potnike?
Fiat scudo je zanimiv šestsedežni kombi kategorije N1 s tovorno prostornino 3,2 kubičnega metra. Z inovativnim zlaganjem zadnjih sedežev postane trosed, sedala in naslonjala se postavijo navpično, kovinska zaščita pa umakne pod strop. Tako nastane 4,7-metrski zaprt prostor, ki zadošča pogojem za tovorno registracijo vozila. Kot posebnost omenjamo še 1,5-litrski dizel, ki se spopada s 1.843 kilogrami mase (praznega) vozila.
Maska se razteguje vse do žarometov, kar lahko vidimo pri številnih osebnih avtomobilih. Velik napis FIAT sredi maske imata poleg scuda še ducato in tipo.
Fiatov downsizing, čeprav si je Renault premislil
Bralci, ki spremljate kombije, se spomnite, da se je Renault ne dolgo nazaj ukvarjal z zmanjšanjem delovne prostornine potovalnih in tovornih traficov, tako da je dvolitrske dizle zamenjal z 1,6-litrskimi. Eksperiment je trajal le nekaj let in zdaj trafice znova poganjajo dvolitrski dCi.
Fiat sicer ohranja dvolitrske multijet motorje (v cenikih najdemo BlueHDi), obenem pa je kot francoski downsizing ponudil scuda z 1,5-litrskim dizlom. Podobnega, le malo šibkejšega smo vozili v berlingu N1.
Scudo je tovorno vozilo, zato je stekli na zadnjih vratih zamenjala pločevina.
Petmetrski kombi za 36 tisočakov in pol
Cena šestsedežnega scuda 1.5 BlueHDi s pregibnim zlaganjem klopi in kovinske zaščitne mreže je 33.480 evrov. Od 3.087 evrov dodatne opreme izpostavljamo drsni par vrat (590 evrov), kovinsko barvo (600 evrov), odbijača v barvi karoserije in dnevne luči LED (490 evrov), avtoradio Navi DAB s sedempalčnim zaslonom (750 evrov) in pomoč pri parkiranju s 180-stopinjskim pogledom nazaj (390 evrov).
Zadaj piše Fiat professional
Šestsedežni kombi ne bo premamil nikogar za družinske izlete v kombinaciji s kakšno obrtno dejavnostjo med tednom. Je popolnoma delovno vozilo, ki z notranjo opremo ne more razvajati nikogar. Ob koncih tedna naj torej počiva, čeprav mu tega med testom nismo privoščili.
Ekipa, ki se s tovorom oziroma orodjem prevaža med delovišči, poleti ne bo trpela vročine, pozimi je ne bo zeblo. Sistem ogrevanja in prezračevanja deluje tako, kot je treba. Kabina je prostorna, zlahka za tri v drugi vrsti, vožnja pa vseeno ni udobna.
Krilni vrati se odpirata vse do 180 stopinj.
Kokpit z nujnimi pripomočki
Posreden volan s približno tremi zavrtljaji in tri četrt iz obdelane plastike je nastavljiv po globini in višini. Tudi višino sedeža si lahko vozniki različnih postav prilagodijo. Stikala na prečkah volana so namenjena upravljanju avdiosistema in telefona, tempomatu pa služi konzola za volanom – kot pri obeh "francozih".
Merilniki so primerno veliki, pregledni s štirimi kazalci in TFT-zaslonom vmes. Osrednji sedempalčni zaslon pokriva navigacijo, telefonijo in radio ter omogoča različne nastavitve. Je sicer na dotik, vendar se do uvodnih menijev pride prek fizičnih šestih stikal. Tudi klimatski napravi so poleg dveh okroglih namenjena še pritisna stikala. Zanimivo: klima se samodejno vklopi z vsakim zagonom motorja.
Številna odlagalna mesta spredaj
Sopotnikoma spredaj je namenjena klop, utesnjena, če sta bolj krepka. Malo so jo stisnili, ker je spredaj klasična ročna zavora. Pod dvojnim sedalom je veliko prostora, več kot za gasilni aparat, ki je tam nameščen. Tudi pod voznikovim sedežem so našli prostor za predal z dvigalom, ker kombi vozi s seboj rezervno kolo.
Pred sopotnikoma je zaprt predal, odprtega pa so zmanjšali zaradi namestitve priključka 12V in ključavnice za izklop varnostne blazine. Ozke odprte poličke niso prav uporabne, precej boljša je odprtina na vrhu armature. Oblikovana je tako, da med vožnjo nič ne zleti z nje.
Predal v vratih je tako razsežen, da se tudi večja plastenka v njem premetava sem in tja. Ko sem namesti štiri 1,5-litrske, se je ravno prav izšlo. V vratni oblogi je še odprtina oziroma čuden manjši predalček, za katerega ne verjamem, da ga je kdo kdaj uporabil.
Volan in voznikov sedež sta nastavljiva v dve smeri. Osrednji zaslon deluje na dotik, vendar so osnovna stikala fizična na pritisk oziroma vrtenje.
Tovorni prostor je za šestimi sedeži ločen od kabine s kovinsko mrežo.
Kombi kot kombi, ampak CrewCab je nekaj posebnega
Nad naslonjalom zadnje klopi je trdno nameščena kovinska mreža, ki varno loči tovorni in potniški del kabine. Za povečanje tovornega prostora in seveda zmanjšanje števila sedežev je treba potegniti enega od trakcev na sedalu in z ročajem potisniti naslonjalo sedeža naprej.
Sedalo in naslonjalo se postavita navpično (celo vzglavniki se sklonijo naprej) in tvorita sprednjo steno tovornega prostora. Istočasno se kovinska mreža na stiku z naslonjalom prepogne in namesti pod streho. Tudi za vrnitev na šest sedežev sta potrebni dve roki, trakec za sprostitev pa je le eden, in sicer nad desnimi drsnimi vrati.
852 kilogramov nosilnosti
Med podatki, ki zanimajo uporabnike takšnega vozila, omenjamo mere odprtin drsnih vrat (935 x 1.241 mm) in zadnjih vrat (1.282 x 1.220 mm) ter višini tovornega prostora (1.397 mm) in nakladalnega roba (544 mm).
Bočne stene kažejo precej gole pločevine, saj so le delno prekrite s plastičnimi oblogami. Na tleh so nameščene štiri pritrdilne rinke, nakladalni rob je kovinsko zaščiten. Od opreme lahko omenim še 12-voltni priključek in rezervno kolo pod vozilom.
Notranje stene so delno prekrite z oblogami, sicer pa gre za golo pločevino.
Pri tovornem prostoru za tremi sedeži (4,7 m3) je kovinska mreža, nameščena pod stropom.
Sedala in naslonjala klopi v navpičnem položaju tvorijo zaščitno steno med kabino in prtljažnikom, mreža pa se umakne pod strop. Klop se vrne v izhodiščni položaj s potegom rdečega trakca, ki je (samo) na desni strani.
Kot N1 ima pravico do kakšnega tovornjaškega gena
Skudo se v osnovi pelje tako, kot voznik pač pričakuje od kombija, vendar vsebuje kakšen tovornjaški gen. Vožnja z neobteženim vozilom je trša in glasna. Volan, ki ni usnjen, je bolj posreden, stopalka sklopke je trda z zelo kratkim območjem delovanja. Dokler se voznik ne navadi, mu pri speljevanju (pre)večkrat ugasne motor.
"Maping" pogonskega postrojenja so prilagodili majhni kubaturi, tako da se indikator prestavljanja prikaže pri 2.200 vrtljajih, vendar ob pogoju, da je cesta ravna. Če gre le malo navzgor, takoj pokaže na prestavo dol. Prek Ljubljanskega barja na primer vozim s 135 kilometri na uro po števcu (130 po navigaciji) v šesti prestavi z 2.600 vrtljaji, sistem pa meni, da naj prestavim v peto, takoj ko se začne vzpon za Vrhniko!
Navzdol z zavornim učinkom motorja
Tudi pri vožnji navzdol ima indikator svojo pamet. Kot ekstremnega omenjam primer vožnje po strmini navzdol s hitrostjo 100 kilometrov na uro v šesti prestavi pri 2.000 vrtljajih. Ne boste verjeli, ampak indikator zahteva, naj izberem četrto prestavo.
S tempomatom ne popušča, med pospeševanjem pa ga malo zmanjka
O zmogljivosti dizla 1,5 priča vožnja po avtocesti od Ivančne Gorice mimo Višnje Gore s tempomatom na 135. Na vzponu, ki sledi v tej smeri, motor brez popuščanja ohranja nastavljeno hitrost vse do vrha klanca.
Pri tem preizkusu so bile sicer v vozilu samo tri osebe z malo prtljage, pri polni obremenitvi bi bilo zanesljivo drugače. Pri pospeševanju se zlasti v peti in šesti prestavi opazi pomanjkanje navora, čeprav dosega največjo vrednost pri 1.750 vrtljajih.
O merilnikih
Napaka merilnika hitrosti znaša večinoma okoli pet kilometrov na uro. 54 na števcu dejansko pomeni le 50 (1.500 vrtljajev v četrti prestavi), 95 je samo 90 (1.800 v šesti), 135 pa je 130 kilometrov na uro (2.600 vrtljajev). Vemo, da je večina merilnikov v novejših vozilih bolj natančna.
Še beseda o tempomatu, ki deluje brez radarske pomoči. Uporaben je od 40 kilometrov na uro naprej s popravki za en ali pet na uro, ne zahteva ponovnega vklopa po zagonu in deluje neprekinjeno tudi med menjavanjem prestav.
Doseg tisoč kilometrov ni pravljica
Z 69-litrskim rezervoarjem bi s testnim povprečjem 6,7 litra zlahka prevozili tisoč kilometrov. Potovalni računalnik pa je treba vzeti z rezervo. Po prvem točenju je scudo povprečno porabil 6,74 litra, po drugem pa 6,60. Računalnik se je v obeh primerih krepko motil, in sicer s 6,1 in 5,9.
Za popolnejšo predstavo o porabi povem, da znaša na ravnem delu avtoceste pri 130 kilometrih na uro okoli 6,5. In še tole: pred prevzemom je ta kombi prevozil 1.324 kilometrov s povprečno porabo 7,4 litra na sto kilometrov. Tako je zapisal računalnik.
