Preizkus Continentalove contiseal pnevmatike

Na praktičnem primeru zasnovan test

Za preizkus nismo potrebovali sofisticiranega laboratorija, nismo potrebovali ekipe dvanajstih znanstvenikov z debelimi očali na nosu in belo haljo na sebi, niti za preizkus ni bil potreben tovornjak stotih pnevmatik. Le ena pnevmatika, nameščena že kar na avtu, se pravi, na povsem serijskem passatu CC (spomnite se ga lahko z našega avgustovskega testa), ki je v te pnevmatike obut že serijsko, nekaj vijakov in izvijaču podobno bodalo. No, in merilec tlaka.

Tehnični strokovnjak iz Češke

Poiskali smo dovolj veliko ravno površino, kjer nas nihče ni motil, pripravili vse potrebno in pričeli s prebadanjem. Za pravilen potek (razložen nekoliko nižje) so bili ob nas štirje gospodje, dva predstavnika podjetja Porsche Slovenija, ki je posodilo passata in dva predstavnika Continentala. Eden od njiju je (strokovnjak na tehničnem področju) celo dan prej prispel iz Češke in s seboj prinesel še eno dodatno pnevmatiko na platišču ter profesionalni merilec tlaka.

Pravila igre?

Proizvajalec zagotavlja, da bo contiseal brez posledic prestal do pol centimetra široko luknjo. Zato smo uporabili vijake (zaradi navoja naredijo večjo poškodbo kot žeblji) s premerom okoli treh milimetrov, pazili pa smo tudi, da niso bili predolgi in bi po nepotrebnem poškodovali platišče. Rezultati raziskav so pokazali, da v 95 odstotkih poškodbe na pnevmatikah niso večje od pol centimetra, zato naj bi bila contiseal pnevmatika dejansko zmožna "preživeti" veliko večino poškodb, ki nastanejo med vožnjo. Celo policijske ježevke znajo biti v "težavah", če njihove bodice niso širše od pol centimetra.

Bok pnevmatike ni zaščiten

Paziti smo morali le na to, da ne bi poškodovali boka pnevmatike. Ta namreč ni zaščiten s spodaj omenjeno maso, zato je tudi med običajno vožnjo po urbanih cestah pri prehitevanju kakšnega vojaškega rimskega voza z rezili ob boku potrebno biti še posebej previden. No, malce bolj resno. Poškodb na boku pnevmatike je v praksi bore malo, po večini nastanejo na tekalni površini. Na notranji strani le-te ima Continentalova contiseal pnevmatika posebno zmes debelo nekaj milimetrov, ki se ob prebodu takoj razlike preko nastale luknje in tujka v njej, ter tako prepreči, da bi zrak uhajal.

Dva poskusa

Prvotni plan je bilo izvajanje prebadanj toliko časa, da bo pnevmatika dokončno in povsem spustila. Pa smo se potem premislili (razlog opisan nižje) in se preko vijaka zapeljali le dvakrat. V prvem poskusu je vijak celo prelomilo in se je odlomljeni del zapičil še v zadnjo gumo. Preden smo oba dela odstranili, smo najprej preverili tlak (tega smo seveda preverili že pred preizkusom), ki pa se ni niti malenkostno spremenil. Tudi med odstranjevanjem vijaka kazalec na merilniku ni niti trznil.

Petdesetkrat prebodena

Razlog, zakaj smo test izvedli zgolj dvakrat, je preprost. Poleg črnega in okroglega "poskusnega zajčka" na passatu, smo imeli še eno pnevmatiko. Ta je bila pred pričetkom našega prebadanja preluknjana že več kot petdesetkrat (smo prešteli luknje) in tudi moj večkratni trud z izvijaču podobnem bodalu ni naredil posebne škode. Tlak ni padel, črna zmes, ki je ostala celo na bodalu, pa je v trenutku zaprla luknjo. Mimogrede, omenjena testna pnevmatika je po prebadanju ostala pri nas v uredništvu, za spomin.

Ocena plus pet

Contiseal tehnologija torej deluje. Tlak v gumi po predrtju ostane enak, proizvajalec pa vseeno priporoča, da se v tem primeru čim prej odpeljemo na servis. Predvsem zato, da se preveri, če je kak delec povoženega predmeta ostal v gumi, če so notranji deli karkase ostali nepoškodovani in tako naprej.

Boljši kot runflat

Vsekakor pa se vam ne bo mudilo obiskati vulkanizerja takoj in tudi v primerjavi s PAX oziroma runflat pnevmatikami je contiseal v prednosti. Pri omenjenih lahko po poškodbi prevozimo le še okoli 80 kilometrov (ob nižji hitrosti), medtem ko tukaj teh omejitev ni.