Z modernejšim avtomobilom do varne vožnje v zrelih letih

Poglobljeni pogovori z vozniki v zrelih letih

Bila je čudovita poletna sobota, ko smo bralke in bralce revije Vzajemnost ujeli nepripravljene na njihovem že 40. jubilejnem srečanju. Željne zabave in počitka smo jih premamili z avtomobili in improviziranim poligonom, na katerem so se lahko seznanili z vrlinami modernih avtomobilov. Te lahko namreč vožnjo v zrelih letih precej olajšajo, predvsem pa jo naredijo varnejšo.

Na srečanje smo šli namreč preverit, kaj si o vožnji v zrelih letih in avtomobilih za to življenjsko obdobje mislijo tisti, ki jih dejstva in predsodki najbolj zadevajo.

Tako smo se poglobljeno pogovarjali s sedemdesetimi starejšimi voznicami in vozniki, starimi od 60 do 85 let. Prihajali so s povsem različnih koncev Slovenije, iz mest in vasi, za sabo pa so imeli tako 40-letne izkušnje profesionalne vožnje po vsem svetu kot tudi številna leta vozniške abstinence.

Zvezda delavnice: fiesta s samodejnim menjalnikom

Res, prav na našem druženju je gospa, ki kar 42 let ni sedla za volanski obroč, ugotovila, da še ni napočil čas za njeno popolno odvisnost od bližnjih z izpitom. O tem jo je prepričal samodejni menjalnik: "Janez, ti si mi govoril, da prestavljam prepozno, prezgodaj, tu pa je vse samodejno! Janez, midva bova to kupila! Ni treba menjati, več časa imaš za druge reči, za to, da gledaš, kam boš šel, za varno vožnjo! To je zame!"

Valovi navdušenja so polnili tudi kabine fordov, ki so namesto naših sogovornikov pravilno vrteli volanski obroč, da se jim ni bilo treba mučiti z bočnim parkiranjem. Simpatična Štajerka je ob tem iskreno priznala, da se je tega vozniškega manevra v vseh teh letih na vse pretege izogibala.

"Sem voznica od leta 1974, a z bočnim parkiranjem imam že od prvega dne težave. Mogoče tega nisem osvojila že takrat na začetku, v avtošoli."

Previdni vozniki so sami ustavili, s težavo so se prepustili elektroniki

Še več vriskanja je bilo v fordovih kabinah, ko smo naše voznike poslali proti veliki kartonasti škatli z nalepljeno fotografijo prihajajočega ecosporta.

Moderni fordi se vanjo kar niso hoteli zaleteti, sistem samodejnega zaviranja pri nizkih hitrostih je vozilo sam od sebe ustavil, in to komaj kakih deset centimetrov pred škatlo.

Vsakič? Ne, vsakič pa res ne!

Kajti s starostjo pride tudi previdnost, zato so naši izkušeni vozniki pogosto pred škatlo sami zavrli, prav z zaupanjem moderni tehniki so imeli udeleženci naše delavnice največ težav.

Bi se pustili peljati avtomobilu brez voznika?

Na dva pola se je naša družba razdelila še posebej takrat, ko smo zbrane povprašali, s kolikšnim veseljem bi se prepustili avtomobilom prihodnosti brez volana, stopalk za plin in zavoro ter nasploh brez voznika – tako kot na primer v pred kratkim predstavljenem Googlovem avtomobilu.

"Ja, bi poskusila" in "Seveda, zaupam tehniki ..." "Še spat bi šel na zadnje sedeže, zaupam, sem gledal po televiziji!"

"Hm, že zdaj nisem zaupala, pa sem vedela, da so samo škatle, da ne bi bilo nič, tudi če 'butnem' … No ja, če drugi, potem bi morala tudi jaz zaupati."

Drugi pa bi morali imeti neko zasilno zavoro, ki bi jo potegnili, če bi šlo kaj narobe.

"In če se pokvari?" jih je najbolj skrbelo.

Verjetno ta bojazen izhaja iz izkušenj s fički, stoenkami in ladami, a vendar imajo kar prav, ko trdijo, da se tudi današnji avtomobili prevečkrat kvarijo, le popravila so zaradi daljših garancijskih dob manj boleča.

Bolečina v hrbtenici je resna težava

Pri sogovornikih smo preverili tudi trditve izdelovalcev avtomobilov, da so za starejše voznike primerni enoprostorci in terenci. Ko smo jih vprašali, kakšen avtomobil jim ustreza, so bili odgovori jasni.

"Majhen z majhno porabo, visok, da hrbtenica ne trpi preveč in da se v njem višje sedi, da mi ni treba iz nizkega vstajati." "Glavno je, da je pregleden, glede drugega mi je vseeno."

Enoprostorci in terenci torej starejšim res ugajajo, a ne vsi. "Višji avto je dober za sedenje, ampak imam kratke noge, bi morala imeti 'lojtrco'."

Samo pri velikosti so imeli naši sogovorniki različna mnenja. Prva je menila: "Tisti rdeči mi ni všeč, ker ima tako dolg nos." Druga gospa je bila povsem drugačnega mnenja: "Glede na to, da veliko okoli vozim vnuke in da sem pogosto na razpolago družini, ne morem imeti prav majhnega."

"Modri je boljši za parkiranje," je gospa s prstom pokazala na malo fiesto, a je njen mož takoj protestiral. "Kakšen zabojček pa že moram spraviti v prtljažnik," je dejal in izbral karavanskega focusa. Nato sta v en glas vprašala: "Koliko stane B-max? Takšen z avtomatskim menjalnikom."

Previdni, a ne tudi varnejši?

Nato smo avtomobile pustili ob strani in se dotaknili prometa. Najprej mladih: "Mladi so napadalni. A potem se zaletijo in se umirijo. To je pravi izpit, tisti izpit v avtošoli pred izpitno komisijo je bolj tako tako."

No, nekateri so se k sreči umirili brez prometnih nesreč, prav vsi udeleženci pa so ob tem izražali zmernost, umirjenost, previdnost v vožnji. A vseeno je izkušen voznik priznal: "Saj previden si že, ali si varen, pa je vprašanje. Zagotovo so refleksi svoje že naredili …"

"Včasih nisem prav nič pogledal, pa sem videl. Danes moram pogledati desetkrat in še enkrat, pa še nisem povsem prepričan."

In povrhu tega: "Ja, nočna vožnja je res zahtevnejša!"

"Čeprav so očala premazana, da se ne bi lomila svetloba, še vedno motijo luči, voziti ponoči je res precej težje!"

"Težko si dovolj samokritičen!"

Starostnim težavam seveda ne moreš uiti. Nekateri se z njimi spoprijemajo že pri 70 letih, tisti bolj vitalni pozneje, leta v tem primeru zagotovo niso povsem zanesljiv kriterij. "Poznam voznike, ki so stari več kot 80 let in vozijo dobro, in poznam voznike, ki so stari 60, pa so slabi vozniki!"

V tem so si naši sogovorniki enotni, bolj različna mnenja pa imajo glede tega, kako naj starostnik prepozna čas, ko je volanski obroč odgovorno prepustiti vitalnejšim voznikom. Večina jih je zatrjevala, da bodo prenehali voziti, ko bodo sami prepoznali, da niso več sposobni voziti varno, a roko na srce moramo že mi poročati o rahlem dvomu o ustrezni samokritičnosti sogovornikov.

Veseli smo nato slišali tudi drugo plat zgodbe, ko je dokaj mlada voznica rekla: "Preden se bom odločila, da neham voziti, bom šla na kakšne teste. Naj me drugi ocenijo, človek je težko dovolj samokritičen!"

Kaj vam pomeni avtomobil?

Seveda so težave s samokritiko povsem razumljive. Avtomobil je vendarle eden najpomembnejših spremljevalcev v življenju. To vsekakor dokazujejo tudi močne misli naših sogovornikov.

"Če nimaš avtomobila, je to tako, kot da nimaš nog. Ne moreš do zdravnika, ne moreš v trgovino, ne moreš nekomu pomagati …"

"Rada sem neodvisna, se peljem in grem, kamorkoli želim!"

"Lepo mi je, če me kdo pelje, a če bi moral prositi, bi mi bilo težko …"

"Mrtev bi bil, ne bi zdržal brez avtomobila."

Vsebino omogoča Ford.