Petek, 27. 11. 2009, 12.08
9 let, 2 meseca
Skozi meglo in sonce do Sekvoj

Čudovita cesta
Dobrih, lepih, zavitih, tako ali drugače idiličnih cest sem vajen. Videl sem jih že veliko, na njih prevozil ogromno kilometrov in praviloma zelo užival. Ampak nič me ni moglo pripraviti na sto kilometrov sanjskega asfalta, ki pelje po narodnem parku, kjer rastejo skvoje. Cesta, ki se vzpenja nudi toliko čudovitih razgledov, toliko popolnih ovinkov, da bi se vsakemu avtomobilskemu zanesenjaku lahko zmešalo. Podlaga je vzorna, popolna. Še črte so tako živo rumene, da bi jih kar gledal. A kakršnokoli športno udejstvovanje je strogo prepovedano. Hitrost je omejena na 30 milj na uro in spoštovanje narave je na prvem mestu.
Meter in pol
Ste vedeli da sekvoje rastejo na nadmorski višini 2000 metrov? Jaz tudi ne. Tudi ko se je mimo nas pripeljal pickup do roba naložen s snegom, nam ni kapnilo. Sonček je počasi pojedla meglica in ta je sčasoma prerasla v gosto meglo. Vidljivost se je zmanjšala na petnajst, dvajset metrov. Hitrostne omejitve so dobile še večji pomen, razgledne točke pa so ga izgubile. In potem sneg. Najprej samo tu in tam, potem pa vse več. Ko pripeljemo do table, kjer piše: "Entering giant forrest.", cesto na obeh straneh že obdaja sneg. Zaradi megle, ki je sicer že nekoliko popustila vrhov prvih sekvoj sploh ne vidimo. Ko stopim iz avtomobila se spomnim na knjige, ki sem jih listal kot otrok. Vedel sem, da so sekvoje volumensko največja drevesa na svetu, ampak da so tako zelo ogromne? Flex je parkiran poleg njih izgledal kot igračka. Polni vtisov prispemo do koče Wuksachi, kjer prespimo. Za večerjo imamo narabutane pomaranče.
Zmenek z generalom
Zjutraj megle ni več. Vreme se je obrnilo za stoosemdeset stopinj. Po zajtrku se odpeljemo do sekvoje z najobsežnejšim deblom na svetu. Imenuje se general Grant, obseg pa znaša nič manj kot triintrideset metrov. Volimensko naj bi šlo za tretje največje drevo na svetu, na zemlji vztraja že 1700 let in za starčka ne izgleda slabo. Mislim, da me bo preživel. Ker se nam mudi, se spokamo v flexa in se usmerimo proti Sacramentu, a vmes vseeno najdemo čas za kepanje.