Naj bodo otroci in mož še tako stresni, ko vozite, je vaša glavna skrb vožnja!

Če bi vozili zbrano in osredotočeni na vožnjo …

Na naših Avtomoto delavnicah se večinoma vrtimo okrog enega in istega problema. Vozniki in voznice se med vožnjo premalo posvečamo vožnji. Z mislimi smo vsepovsod, samo na cesti ne!

Nezbranosti med vožnjo smo se v celoti posvetili na novembrski delavnici Elektronika v službi varnosti, kjer smo izžrebanim bralcem predstavili nekaj modernih elektronskih sistemov, ki odpravljajo ali vsaj omilijo posledice voznikove nepazljivosti.

Tokratna delavnica vsebinsko nadaljuje zgodbo, a bolj kot reševanju smo se tokrat posvetili vzrokom za nezbranost, motnjam med vožnjo, najpogosteje gre za zelo stresne trenutke, naj jih sprožijo dogodki na cestišču ali pa sopotniki v vozilu.

Na delavnici smo pokazali, da je najboljše sredstvo zoper te motnje pravzaprav vozniško znanje: veščine obvladovanja avtomobila v težjih situacijah, prepoznavanje le-teh ter iskreno zavedanje nezmožnosti izvajanja zahtevnejših vozniških manevrov ob hkratnem telefoniranju, pisanju sporočil, ubadanju z otrokovim izsiljevanjem, sopotnikovim pritoževanjem ...

Delavnica samo za voznice, lekcija tudi za voznike

Vsebina je vsekakor koristna tudi za voznike, a smo delavnico zaradi dveh ženskih marčevskih praznikov podarili izključno voznicam - prijave smo namreč začeli zbirati na dan žena, delavnico pa izvedli tik pred materinskim dnem.

Ker smo v uredništvu tudi sami očetje, se strinjamo z vami, da smo z omejitvijo na nežnejši spol nekoliko krivični. Toda ideja, da antistresno delavnico podarimo voznicam, izhaja iz prometne nesreče, ki vsaj malo dokazuje, da so voznice s svojim materinskim čutom načeloma še precej bolj občutljive na motnje, ki prihajajo iz zadnjega dela vozniške kabine.

Na ravni prazni cesti je otroški jok za vedno umolknil

V tej prometni nesreči je mladi Nemec izgubil svojo ljubo ženo in komaj trinajst mesecev starega sina. Na povsem ravnem odseku nemške avtoceste, ob povsem neprometni uri, je voznica pri visoki hitrosti zavila na sosednji pas, nato v paniki silovito zavila nazaj in s tem vozilo spravila iz ravnovesja, kar je pripeljalo do prevračanja in tragične smrti.

Da voznica ne bi reagirala panično, bi lahko pomagalo znanje šole varne vožnje. Zavijanje na sosednji pas bi v moderno elektronsko opremljenem avtomobilu preprečil sistem pomoči pri ohranjanju na voznem pasu, torej tisti piskač, ki se oglasi, če zapeljete čez črto na vozišču - (moderen avtomobil, kot na primer škoda octavia, bi recimo celo samodejno obrnil volan).

Bi lahko pomagalo … Pa ni …

V policijski zapisnik so zapisali sum, da je bilo za prometno nesreče najverjetneje krivo to, da se je skrbna mama obrnila k otroku na zadnjem sedežu in ob tem pozabila na vožnjo. Morda je pobirala dudo, morda mu je dajala piti, najverjetneje je jokal ... A kaj, ko je ta jok umolknil ...

Nič hudega mu ne bo, če bo nekaj časa jokal …

Na delavnico smo povabili tudi dr. Tristana Riglerja, specialista klinične psihologije, ki je naše bralke povsem znanstveno prepričal, naj se med vožnjo posvečajo predvsem vožnji, naj nikar ne ogrožajo svoje in otrokove varnosti.

"Otroku ne bo nič hudega! Brez skrbi! Pomembna je skrbna priprava na vožnjo - če ste poskrbele, da je otrok previt, sit, potem bo res zlahka zdržal, da vi varno ustavite in poberete igračo ..."

Je že res, da otroški jok v materi vzbudi tako močan dražljaj, da se mu praktično ne more upreti, (in da na to niti moški nismo imuni), pa vendarle gre psihologove besede jemati povsem resno. "Varneje se je nekaj minut pozneje odpraviti na pot, kot pa voziti v stresu. Pa bognedaj, da bi še katera tolažila svojega otroka v naročju!!!"

Naj bo vožnja zanimiva in vzgojna

Predlagamo pa tudi, da se na vožnjo z otrokom ne pripravite zgolj "fizično", ampak se domislite tudi, kako boste otroku vožnjo naredili bolj zanimivo.

Menimo, da je lahko vožnja odlična priložnost za vzgojo otrok, naj bo vožnja čas za učenje prometne varnosti.

Otroku razlagajte prometne situacije na cesti, prometne znake, k odgovorni vožnji ga spodbujajte s svojim zgledom, naj vaša dejanja odsevajo vaše besede, nikar se ne jezite nad počasnelami.

Lahko mu predstavite vožnjo avtomobila. Našim otrokom je proti slabosti že večkrat pomagalo, če so gledali na cesto in nam kot sovozniki na relijih svetovali, v katero smer moramo zaviti. A pozor, otroci kdaj pa kdaj zamenjajo levo in desno.

Privezovanje mora seveda postati rutina in nekaj samoumevnega. Pa čeprav samo do bližnje trgovine, največ nesreč se namreč pripeti prav v neposredni bližini doma.

Kot je povedala strokvnjakinja Teja Oblak in praktično demonstrirala mala lutka z imenom Peter, je dovolj že ostro zaviranje, da ohlapno pripet otrok utrpi poškodbe zaradi pretiranega nihanja glave in trupa.

Ob tem moramo ponovno poudariti, da moramo varnostne pasove tesno zategniti! Predlagamo, da starejšemu otroku namenite vlogo gasilca Sama, ki nikoli ne pozabi preveriti, ali je vsa družina ustrezno pripravljena na vožnjo. "Vsi prisotni in prisebni?"

Moški smo boljši vozniki, ker …

A vrnimo se k dr. Riglerju. Pravi, da je vse v glavi, v naših možganih. Ko je rekel, da smo v resnici moški boljši vozniki, je v dvorani polni ženskih voznic kar malce završalo. "Moški smo namreč večinoma osredotočeni samo na eno stvar, torej na vožnjo, imamo nekoliko boljšo prostorsko predstavo ..."

Toda naše voznice so si hitro oddahnile, ko je predavatelj nadaljeval, da ženske uporabljajo obe polovici možganov in so torej res zmožne opravljati več opravil hkrati.

Aha, torej bi ženske smele telefonirati med vožnjo? "No, kapaciteta možganov je še vedno premajhna. Dejansko promet in sodobna tehnologija prehiteva človeške sposobnosti, je že res, da smo ljudje zelo prilagodljivi, a naš vsakdan se tako hitro spreminja, da so naši možgani ozko grlo, ne zmorejo tako hitro "procesirati" tako velikega števila tako zahtevnih nalog."

Preskus na letališki pisti je odpravil vse pomisleke

Da ženska večopravilnost pri vožnji odpove, smo na stezi slovenjgraškega letališča našim udeleženkam pokazali tudi v praksi.

V svežih škodah so vozile slalom, ustavljale od hitrosti 100 kilometrov na uro, iskale točke reševanja v kritičnih situacijah ..., mi pa smo jih ob tem skušali motiti s telefoniranjem, ogovarjanjem, preizkusile pa so tudi vse te vozniške manevre opraviti v visokih petah.

Seveda ni šlo zlahka. Kot smo že večkrat ugotovili, je prvi korak naproti varnejši vožnji sploh odločitev za eno takšnih delavnic, že odločitev pa izraža zrelost in odgovornost voznika, v tokratnem primeru voznice.

In na prvem obisku šola varne vožnje se hitro pokaže, da je lahko zaradi nepravilnega rokovanja z volanom že slalomiranje med stožci prav zahtevno opravilo.

In za ekspresno hitro ustavljanje je potrebno z vso silo pritisniti na zavoro, to pa ne gre skupaj s seksi visokimi petami – raziskave so pokazale, da čevlji z visoko peto omogočajo samo še kakih deset do petnajst odstotkov zavorne sile.

Prostoročna naprava sprosti roke, problema pa ne reši!

Po izkušnjah z vajami na pisti brez motenja, se je marsikatera udeleženka naše delavnice izgovorila, da: - nikoli ne telefonira med vožnjo, - nikoli ne piše SMS-ov, - radio igra potiho, da ni tišine ...

Kakorkoli že, nekaj jih je priznalo, da samo kdaj pa kdaj prevzamejo klic, nekatere pa so se sklicevale na prostoročne naprave.

A psiholog dr. Rigler je bil jasen: "Prostoročna naprava samo sprosti roke, problema nikakor ne reši! Naši možgani povsem drugače dojemajo komunikacijo v živo, s sopotnikom, kot pa pogovor po telefonu, in seveda je telefoniranje mnogo bolj naporno - telefoniranje preprosto jemlje preveč pozornosti, da bi lahko med telefoniranjem varno izvedli manever, če bi šlo kaj narobe! Seveda je spet razlog v naši premajhni kapaciteti možganov."

Moški reagiramo ostro, ženske spravi s tira

Kaj pa motnje s ceste? V naših pogovorih z udeleženkami smo dobili občutek, da jih še bolj kot otroci in pokroviteljski možje v stres spravlja dogajanje na cesti pogosto spravlja v stres.

"Najprej stisnem "žmigovc", nato mu "poblendam", potem pa izgubim živce in prehitim po desni!"

"Priznam, silno mi gredo na živce "mencači", ki se ne znajo odločiti …"

"Motijo me vsi, ki vozijo pod omejitvami, ves čas 70 ... To je tudi stres!"

Moški sicer nismo nič drugačni, pogosto se na ta stres celo odzovemo z nasilnim vedenjem, sredinci in grdimi besedami.

A bitko spolov zopet umiri dr. Tristan Rigler, ki pravi: "Treba je poznati celo zgodbo. Izza volana se je skrit v avtomobilski kabini enostavno jeziti na soudeležence, a vprašanje je, če bi se zmogli jeziti na drugega voznika, če bi poznali tudi njegovo zgodbo? Morda ima mencač pred nami kak smiseln razlog za svojo vožnjo.

A kar je na tem mestu bolj pomembno: če se pustimo, da nas ta motnja spravi v stresno situacijo, nehote sami začnemo voziti nevarneje."

Andrej Brglez: "Konfliktu se izogni, če se da."

In prav na te besede se nasloni avtor tokratne delavnice, naš hišni inštruktor varne vožnje Andrej Brglez: "Žalostno dejstvo je, da dobiva promet vedno bolj grobe in nasilne oblike, ki se še posebej pogosto usmerjajo prav na voznice. Prav je, da se o tem govori."

Prav tako prav pa je, da tudi praktično pokažemo, kako se je mogoče prometnemu nasilju izogniti, se nanj pripraviti ter se ga kar se da varno otresti - to je namreč mogoče narediti že danes in o tem smo spregovorili na prvi avtomobilistični antistresni delavnici.

"Ko gledam naš promet se mi zdi, da res nismo navajeni razmišljati po načelu; konfliktu se izogni, če se da. Antistresna delavnica pa odkriva tudi to, da v vožnji obstaja veliko možnosti, s katerimi se da konfliktne situacije obvoziti, le poznati in uporabiti jih je treba."