Dnevi grmenja v seriji Nascar

Hamburgerji namesto laboratorijske tehnike

V ZDA je vse podrejeno zabavi, spektaklu in dobičku. Medtem ko se dirkanje v Evropi (in pod mednarodno zvezo FIA) vrti okrog sterilnega laboratorijskega okolja in ozko usmerjenega dirkaškega pristopa, se onkraj luže dirkanja lotevajo ravno nasprotno. Tudi zato so severnoameriške dirkaške serije v Evropi podcenjene. Serija Nascar je najboljši primer tega. Avtomobili so zelo preprosti in nimajo drage tehnologije. Tudi dirkališča so večinoma ovalna.

Motor V8 in štiristopenjski ročni menjalnik

Ste gledali film Dnevi grmenja, v katerem je kot dirkač serije Nascar blestel Tom Cruise? V realnosti dirke niso tako brutalne, toda izenačenost je glavna odlika te dirkaške serije. Osnova za avtomobile so (vsaj na videz) modeli serijske severnoameriške proizvodnje, ki so predelani brez uporabe dragih elektronskih pomagal. Avtomobili imajo okrog 800 "konjev", motorji V8 pa imajo največ moči med osem in devet tisoč vrtljaji na minuto. Menjalnik je klasične zasnove H in ima le štiri prestave. Štart dirk je leteč, zato pospeški niso bistveni. Večino dirke voznik uporablja le četrto prestavo.

Prvi televizijski prenos s pretepom dirkačev

Nascar je prava ameriška zgodba o uspehu. Ko je bilo na ameriških televizijah v začetku sedemdesetih let prepovedano oglaševanje tobačnih izdelkov, so se tobačni proizvajalci preusmerili prav v najbolj gledano avtomobilsko serijo v ZDA. Prvo dirko so v celoti neposredno predvajali leta 1979 na kanalu CBS. Dirka je bila v Daytoni, ko sta se v zadnjem krogu prerivala Cale Yarborough in Donnie Allison, gnečo pa je izkoristil kasnejši zmagovalec Richard Petty. In ko so se vsi akterji dramatične dirke nato še stepli, so bili gledalci pred malimi zasloni navdušeni. Od takrat serija Nascar žanje velike komercialne uspehe, po dobičku jih v svetovnem avto-moto športu prekaša le formula ena.

Napredek varnosti ob smrtnih nesrečah

Čeprav je serija Nascar gladiatorski šport in si Američani želijo brezkompromisnega pristopa, varnosti ne podcenjujejo. Po smrtni nesreči Dala Earnhardta so uvedli obvezen sistem HANS, ki ščiti dirkačev vrat. Izboljšali so tudi ograje ob progi, ki zdaj pri trku vpijejo del energije in s tem ublažijo trk. Voznikov sedež so prav tako pomaknili bolj proti sredini avtomobila, zanimiv pa je tudi varnostni pripomoček, ki v primeru nesreče samodejno onesposobi stopalko za plin.

Do zdaj dva dirkača s sedmimi naslovi

Sedem naslovov prvaka serije Nascar sta do zdaj osvojila Richard Petty in pokojni Dale Earnhardt. V zadnjih petih letih je prvak postal Jimmie Johnson s chevroletom apalo. V seriji se je preizkusilo tudi več znanih imen iz drugih disciplin avtomobilskega športa. Med temi sta bila najbolj znana nekdanja dirkača formule ena Juan Pablo Montoya in Jaques Villeneuve.

Televizijska gledanost pada

Tudi serija Nascar že več let ni brezpogojno uspešni marketinški produkt. Televizijska gledanost je seriji od leta 2005 padla za 21 odstotkov, tudi obisk dirk letno pade za tretjino. Ker je iz serije stopilo več močnih pokroviteljev, je nekaj moštev že prenehalo nastopati. Svojo ekipo je moral prodati celo sedemkratni prvak Petty. Vseeno pa so številke še vedno visoke - leta 2009 si je dirke serije Nascar povprečno ogledalo 118 tisoč gledalcev, serija je privabila 351 milijonov ameriških dolarjev oglaševalskega denarja in vrednost ekipe Hendrick Motorsport je, po oceni Forbesa, še vedno vrtoglavih 350 milijonov ameriških dolarjev.

Tudi v Nascarju ne gre brez grmenja

Pri Forbesu še ocenjujejo, da mora moštvo v seriji Nascar za vodilnega dirkača danes odšteti deset milijonov ameriških dolarjev in da ekipo celotna sezona s 35 odpeljanimi dirkami stane nadaljnjih 25 milijonov zelencev. Ekipe dobijo manjši del finančne pogače televizijskih pravic, ne pripada pa jim delež od vstopnin. Bogate sponzorske pogodbe, ki so bile podpisane v začetku desetletja, se prav tako iztekajo, novi sponzorski denar pa je vse težje dobiti.