Gregor Pavšič

Ponedeljek,
17. 12. 2018,
4.00

Osveženo pred

5 let, 11 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,51

7

Natisni članek

Natisni članek

Postani boljši voznik Varna vožnja promet promet

Ponedeljek, 17. 12. 2018, 4.00

5 let, 11 mesecev

To je razlog, da v naselju vozite le 50 km/h #video

Gregor Pavšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,51

7

V naselju pogosto podcenjujemo hitrost deset kilometrov na uro nad omejitvijo, a taka razlika občutno podaljša zavorno pot našega avtomobila. Hitrost ustavljanja je odvisna tudi od voznikove zbranosti, kakovosti gum (in asfalta) ter odločnosti pritiska na zavorno stopalko. Ob zaviranju vedno stisnemo tudi sklopko.

Video: Prikaz razlike v zaviranju s 50 in 60 km/h:

Deset kilometrov na uro lahko prinese pomembno razliko pri zavorni poti. S povečano hitrostjo ta skokovito narašča. | Foto: Deset kilometrov na uro lahko prinese pomembno razliko pri zavorni poti. S povečano hitrostjo ta skokovito narašča. Prekratka varnostna razdalja in podcenjevanje potrebne zavorne poti pri določeni hitrosti spadata med največje težave vsakdanjega prometa na slovenskih cestah. Zavorna pot z naraščajočo hitrostjo namreč ne narašča enakomerno, temveč kvadratno z razmerjem hitrosti. Omejitev hitrosti v naseljih je že dolgo 50, ne več 60 kilometrov na uro.

Počasnejša vožnja namreč prek posledično krajše varnostne razdalje povečuje pretočnost cest, obenem pa zmanjšuje možnost naletov avtomobilov. Na zavorno pot sicer vedno vpliva veliko dejavnikov, med njimi tudi koeficient oprijema cestišča, kakovost gum, masa vozila in podobno.

Kako hitrost teoretično vpliva na zavorno pot:

Hitrost

Prevožena razdalja v 1 sekundi reakcijskega časa

Skupna zavorna pot (reakcijski čas + zaviranje)

30 km/h

8 m

12 m

50 km/h

13,8 m

26 m

70 km/h

19,4 m

43 m

100 km/h

27,7 m

76 m

*Upoštevane so okvirne konstante za maso vozila, koeficient oprijema s cestiščem, dejavnik pojemka …

Eden ključnih dejavnikov dolžine zavorne poti je torni koeficient posameznih podlag. Tudi oprijem suhega asfalta je močno odvisen od kakovosti podlage. Beton ima torni koeficient 1, led pa 0,1. Na ledu je za premik stvari potrebna desetkrat manjša sila kot na betonu. Koeficient suhega asfalta se giblje okrog 0,8, mokrega asfalta okrog 0,5, snega pa kvečjemu 0,2. 

Ko je oprijem gum s cesto slabši, so zbranost za volanom, predvidevanje in učinkovito zaviranje ključni za varno ustavitev.  | Foto: Gregor Pavšič Ko je oprijem gum s cesto slabši, so zbranost za volanom, predvidevanje in učinkovito zaviranje ključni za varno ustavitev. Foto: Gregor Pavšič

Dobrih deset metrov se je povečala zavorna pot, ko smo hitrost vozila povečali za deset kilometrov na uro. | Foto: Gregor Pavšič Dobrih deset metrov se je povečala zavorna pot, ko smo hitrost vozila povečali za deset kilometrov na uro. Foto: Gregor Pavšič Zavirali na zasneženem asfaltu in doumeli razliko

Ker smo sredi decembra in lahko pričakujemo snežne padavine že ta teden, smo pripravili naslednji preizkus. Na poligonu Centra varne vožnje AMZS na Vranskem smo z istim avtomobilom in istimi gumami preverili potrebno varnostno razdaljo pri hitrosti 50 in nato še 60 kilometrov na uro. Povprečni voznik namreč pogosto vozi nekoliko nad omejitvijo hitrosti in jo na primer prekorači za deset kilometrov na uro.

Cesta je bila zaradi manjše količine snega sicer bolj spolzka, a želeli smo pokazati neposredno primerjavo. Inštruktor je najprej zaviral od hitrosti 50 kilometrov na uro do ustavitve, nato pa je enako storil še pri hitrosti 60 kilometrov na uro. V drugo je bil oprijem cestišča celo nekoliko boljši, a rezultat je bil zelo nazoren. Zaradi dodatnih deset kilometrov na uro višje hitrosti je avtomobil za ustavitev potreboval dodatnih deset metrov. To pomeni približno razdaljo dveh dodatnih avtomobilov.

"Treba je biti z glavo na cesti in imeti kar najkrajši zavorni čas. Kar najbolj agresivno moramo udariti po stopalki za zavoro. Zraven stisnemo še sklopko in zavoro držimo vse do same zaustavitve vozila. Ne smemo se ustrašiti sistema ABS, zaradi česar zavorni sistem nekoliko ropota. Ko stisnemo sklopko, je avto bolj stabilen na vseh štirih kolesih, razbremenimo ga namreč vseh pospeševalnih sil motorja. Tako dosežemo, da zavore opravijo svoje delo, kot je treba. Stisnjena sklopka nam pomaga tudi pri drugih situacijah, na primer pri izmikanju oviri," je o zaviranju povedal Tomaž Farčnik, inštruktor varne vožnje v centru AMZS na Vranskem.

Vsaka sekunda zapoznele reakcije ali neodločno zaviranje še podaljšata ustavljanje

Pri tem poudarjamo: inštruktor je bil osredotočen na zaviranje, prav tako je zaviral s polno močjo in brez popuščanja na stopalki za zavoro, tako da je v polnosti izkoristil pomoč sistema ABS. V vsakdanjem prometu bi lahko voznik že z dodatno sekundo zapoznelo reakcijo zavorno pot (pri 60 km/h) podaljšal za dodatnih 16 metrov. Ta rezultat kaže, da so poleg upoštevanja omejitve hitrosti enako pomembni tudi osredotočenost na dogajanje na cesti, pravilen položaj sedenja in zelo odločno zaviranje.