Rinemo na levi pas: obeta se nam ta "preprosta" rešitev #video

Agencija za varnost v prometu (AVP) je (skupaj s policijo in tudi Zavodom Reševalni pas) prvič resneje ugriznili v kislo jabolko, ki skoraj vsak dan povzroča zastoje na slovenskih avtocestah. Vožnja po levem prometnem pasu je postala razvada številnih voznikov, ki pa je posledica številnih dejavnikov. Tako med vozniki nastajajo slaba volja, stres, agresivnost, pogosto so posledica takega ravnanja tudi prometne nesreče in še daljši zastoji. Rešitve so teoretično preproste, v praksi čakajo odgovorne (in tudi vse voznike) številni izzivi.

Bolj kot je avtocesta zasedena, raje vozniki rinejo na levo stran

Prometni kazalci kažejo neposredno povezavo med zasedenostjo levega pasu in gostoto prometa na tistem odseku avtoceste. Podatki Darsa tako prikazujejo, da na prekmurski avtocesti z nizko povprečno gostoto prometa večina voznikov uporablja desni prometni pas. Levi prehitevalni je večinoma prazen. Povsem drugače je na odseku primorske avtoceste med Vrhniko in Brezovico, kjer se večina vozi po levi strani.

V nedeljo zvečer so nazorni tudi podatki primorske ceste iz Kopra proti Ljubljani. Na voznem pasu tam v eni uri povprečno pelje 1.400 vozil, na prehitevalnem pasu pa okrog dva tisoč vozil. Vozila na voznem pasu peljejo v povprečnem razmiku dve sekundi, na prehitevalnem pa razmik pade na že kritično eno sekundo.

Video - zakaj in kako nastane fantomski zastoj?

Video - pravilna uporaba levega prometnega pasu

Preizkusno aktivno urejanje prometa najprej na Štajerskem in Gorenjskem

Rešitve so dokaj preproste. Širitev avtoceste na tri pasove je dolgoročna in tudi takrat bi se težave le prestavile nekaj deset kilometrov naprej. Štajerska ali primorska avtocesta bi do Ljubljane lahko vodila tudi po treh ali štirih pasovih v eno smer, tam pa bi voznike pričakal le enopasovni izvoz. In če temu prištejemo še neučinkovit javni promet in veliko število lastniških avtomobilov, so težave na avtocesti v prometnih konicah neizbežne.

"Kritična točka nastopi takrat, ko se po enem prometnem pasu pelje 1.400 vozil na uro. Od Vranskega proti Ljubljani bomo prek portalov začeli aktivno upravljati promet. Upam, da bomo uspešni. Marsikaj bo odvisno od voznikov. Če bi na omejitvi 60 kilometrov na uro res vsi peljali največ toliko, sem optimistična. V nasprotnem primeru ne," dodaja Kovšetova.

Avtomoto Začetek akcije proti pojavu, ki najbolj jezi slovenske voznike

Vozi počasneje ali pa se ustavi

Bistvo učinkovitega prometnega toka je v enakomerni vožnji, ki preprečuje tudi fantomske zastoje. Težavo lahko povzročijo vozniki, ki se želijo skozi počasi premikajočo kolono vseeno prebiti hitreje. Nekaj časa vijugajo, nato se tista počasna kolona tudi dokončno ustavi.

ANKETA

Ste se po avtocesti pripravljeni voziti počasneje in s tem izboljšati prometni tok?

• Da
  +

  62,59 %
  932 glasov
• Ne
  +

  37,41 %
  557 glasov

Oddanih 1489 glasov

Kaj lahko stori policija?

"Tudi policisti opažamo, da vozniki pogosto vozijo kar po levem prometnem pasu in se ne vračajo na desni prometni pas. Zato se velikokrat zgodi, da je prometni tok na desnem pasu hitrejši in to voznikom povzroča težave. Tako se zmanjšuje pretočnost prometa in nastajajo zastoji. Zaradi slabe volje se povečuje tudi nestrpnost med vozniki. Poudarjam pa, da je vožnja po levem pasu prepovedana, to je prekršek in zanj je predvidena globa," pravi Ivan Kapun s prometne policije v Ljubljani.

"Danes bomo s providami začeli nadzor na območju Novega mesta, sledijo tudi nadzori na drugih območjih," je še dodal Kapun, ki v ospredje vendarle postavlja ozaveščanje in ne toliko kaznovanje voznikov. Globa za neupravičeno vožnjo po prehitevalnem pasu je sicer 150 evrov.

Mimo po desni strani v koloni vsaj treh vozil

Pravila o cestnem prometu prepovedujejo prehitevanje po desnem prometnem pasu na avtocestah in hitrih cestah. Izjema nastopi takrat, ko se promet zgosti na obeh prometnih pasovih. V tem primeru zakon dopušča, da kolona vozil na desnem pasu (v njej morajo biti vsaj tri vozila) lahko vozi hitreje od kolone na levem pasu. V tem primeru se to ne šteje za prehitevanje.

Število naletnih trčenj na avtocesti narašča

V zadnjih petih letih lahko na slovenskih cestah opažamo povečanje števil naletov, ki so lahko tudi (ne pa vsa) posledica fantomskih zastojev. Lani se je na avtocestah zgodilo 515 naletnih trčenj, kar je predstavljalo 26 odstotkov vseh avtocestnih nesreč. Vsako četrto nesrečo tako lahko povzroči fantomski zastoj.