Tako so se nekoč vozili po središču Ljubljane (foto)

V fototeki Muzeja novejše zgodovine Slovenije hranijo približno dva milijona fotografskih posnetkov, dva tisoč od teh jih je na primer na temo prometa v Ljubljani, 44 pa jih je do 29. maja v Galeriji S mogoče videti na Ljubljanskem gradu na razstavi z naslovom Po ljubljanskih ulicah – Prometni vrvež ljubljanskih ulic 20. stoletja.

V sodelovanju z Ljubljanskim gradom Muzej novejše zgodovine že nekaj časa pripravlja letne fotografske razstave. Tokratno je avtorica Andreja Zupanec Bajželj v okviru Ljubljane, zelene prestolnice Evrope posvetila prometu v glavnem mestu.

Od kočij do avtomobilov Razstavljene fotografije ponujajo pogled v čas, ko so po ulicah in cestah vozili še kočije in tramvaji, ter v različna obdobja, skozi katera se je Ljubljana iz mesta vozov in vpreg spremenila v prometni urbani prostor.

Družbeno spreminjanje in okoliščine vsakdanjega življenja je tako mogoče spremljati tudi skozi opazovanje prometnih situacij. Že dostopnost do avtomobilov je spremenila način življenja, poudarja avtorica razstave.

Avtomobili so spremenili vsakdanje življenje "Zanimivo je, kako so avtomobili posegli v vsakdan. Omogočali so večjo individualnost, saj načrtovanje različnih poti ni bilo več tako odvisno od javnih prevozov. Tako se je razširilo izletništvo, pojavile so se nove panoge in poklici, kot so mehaniki, vozniki, črpalke … To je vplivalo tudi na arhitekturo v mestih in nastajati so začele parkirne hiše in podobno," o času od druge polovice prejšnjega stoletja naprej, ko se je pri nas postopoma začelo gostiti število osebnih avtomobilov na cesti, pripoveduje Andreja Zupanec Bajželj.

V 80. letih je bilo že več kot 1,3 milijona registriranih avtomobilov. Danes jih vsako leto prvič registrirajo okoli 80 tisoč, v 60. letih je bilo letno vsako leto prvič registriranih približno osem tisoč avtomobilov, je zanimiv podatek posredovala zgodovinarka.

Čuvarji koles, izginuli poklic Ljubljanski mestni promet je začel naraščati leta 1951, v letu, se je temu pridružila še poskusna trolejbusna proga, ki je potekala od Gospodarskega razstavišča do Ježice. Leta 1956 je prišel prvi semafor, leta 1963 pa so se v središču Ljubljane pojavili prvi parkirni prostori in kolesarnice.

Takrat so, kot še pove zgodovinarka iz muzejske fototeke, poznali tudi čuvarje koles. Ti so v zameno za nekaj denarja v kolesarnicah varovali kolesa.

Nekdanja mestna hitra pošta Še en poklic, ki je izginil z ljubljanskih ulic in cest, so bili ljubljanski postreščki. To je bila nekakšna hitra pošta takratnega mesta. "Opravljali so različne dnevne potrebe meščanov. Našel si jih lahko pred hotelom Slon, Trmostovjem ali na železnici, kjer si jih lahko najel. Ali za prevoz hladilnika in selitev ali pa za prevoz pošte."

Prepoznati jih je bilo mogoče po tem, da so bili lepo urejeni, njihovo prevozno sredstvo pa sta bila kolo ali moped s prikolico. Ljubljana je ta poklic poznala v prejšnjem stoletju, nekje do 80. let, je razložila Andreja Zupanec Bajželj.

Nekdanje prometne situacije v Ljubljani

Prometni znaki ob Tednu cestnega prometa. Prometni znaki so bili skupaj z razlagami razporejeni ob rob cestišča, da se je z njimi seznanilo kar največ uporabnikov. Pred njimi je stal napis »Če prepoznaš prometne znake, preprečuješ nesreče«. (1949, foto: Vladimir Simončič – Vlastja, hrani MNZS).