"Če ne bomo našli denarja za več policistov na slovenskih avtocestah, nam ni rešitve"

Črna statistika: lani julija na cestah umrlo pet, letos že 22 ljudi

Če je lani julija na slovenskih cestah umrlo pet ljudi, je do vključno včerajšnjega dne po podatkih slovenske policije umrlo kar 22 oseb. V vsem letošnjem letu je na cestah umrlo 66 udeležencev prometa, v enakem obdobju lani pa 55. Tudi na polletni ravni se je torej število umrlih povečalo za 20 odstotkov.

Podatkov o huje poškodovanih policija za julij še nima, do konca junija pa je bilo na cestah 398 huje in 3.609 lažje poškodovanih oseb. Ta dva podatka sta sicer še začasna, saj se bosta predvidoma še spremenila. Obe številki sta prav tako nekoliko višji od podatkov v lanskem letu.

Že prejšnji teden so na AMZS kritizirali mlačen odziv javne agencije za varnost v prometu in ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča pozvali k ukrepanju. Minister je zato danes sklical delovni sestanek, na katerem so bili prisotni še notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar ter predstavniki agencije za varnost (AVP), Darsa in direkcije za infrastrukturo.

Glavni razlogi za prometne nesreče ostajajo enaki, podrobnejša analiza naj bi sledila

Na raven varnosti vpliva veliko dejavnikov, od vozil, prometne infrastrukture, pravnih in moralnih norm ter njihovega uveljavljanja do ravnanja ljudi. Tako zapleten in soodvisen sistem dobro deluje le, če svoj delež prispevajo vsi dejavniki in partnerji nacionalnega programa.

"Iz analize o prometnih nesrečah julija je mogoče ugotoviti, da še vedno ostajata ključna dejavnika tveganja neprilagojena hitrost in izsiljevanje prednosti, saj ljudje včasih nismo sposobni dobro razumeti dodatnega tveganja že ob majhni prekoračitvi hitrosti. Vrsta raziskav je dokazala, da že 10 kilometrov na uro hitrejša vožnja pomeni bistveno večje tveganje za nastanek nesreče in posledično neprimerljivo težje posledice. Konkretno: 20 odstotkov večjo verjetnost, da se bo zgodila nesreča, v primeru te pa 35 odstotkov večjo verjetnost hudih poškodb in 50 odstotkov večjo verjetnost smrti," poudarjajo na AVP, kjer pripravljajo temeljitejšo analizo vzrokov za prometne nesreče tako na državni kot tudi lokalni ravni.

Se nam v vrhuncu poletne turistične sezone obeta veliko ostrejši policijski nadzor?

Ker je javnost s hudimi prometnimi nesrečami nedvomno seznanjenja in kratkoročno tudi spremembe zakonodaje sredi julija ne gre pričakovati, je poleg poudarjanja zahtevnih pogojev za vožnjo v tem mesecu (velika gostota prometa, nadpovprečno visoke temperature …) najverjetnejši prav izrazitejši policijski nadzor na cestah. Policija je sicer prav ta teden, skladno z vseevropskim nadzorom, pod drobnogled vzela tovorni promet na slovenskih cestah.

"Če začnemo o prometni kulturi otroke izobraževati danes, bomo imeli rezultate šele čez 20 let"

"Že leta in leta poslušamo, da moramo izobraževanje o prometni kulturi začeti že v vrtcih in osnovnih šolah. Če to končno začnemo danes, bomo rezultate dobili šele čez dvajset let. Kaj imamo torej mi danes od tega?" se sprašuje inštruktor varne vožnje Brane Küzmič, ki edini učinkovit kratkoročni ukrep za zajezitev serije hudih nesreč vidi prav v močno poostrenem policijskem nadzoru.

Slovenija bo namreč tudi jutri še vedno tranzitna država, prek katere bo v povprečju vsak dan peljalo sedem tisoč tovornjakov, število turistov se bo na cestah le še povečevalo, tudi najbolj obremenjeni odseki avtocest so skoraj na skrajni meji zmogljivosti.

"Če se danes peljem od Kopra do Murske Sobote, ob avtocesti srečam manj kot pet policijskih vozil. Naj torej policija na avtocesto pošlje več vozil, ki bi se po voznem pasu peljala s hitrostjo 130 kilometrov na uro. Rad bi videl voznike, ki bi upali prehitevati policijska vozila ali pa nemoteno med vožnjo več ur telefonirati. Policija bi na tak način tudi lažje videla početje voznikov tovornjakov, s katerimi so na naših avtocestah velike težave. Če pa policija oziroma notranje ministrstvo danes nima denarja za nekaj avtomobilov in njihovo gorivo, nam ni rešitve," dodaja Küzmič.

Kaj voznikom svetuje AMZS?

AMZS voznike opozarja na previsoko hitrost, saj se s povečevanjem hitrosti bistveno poveča možnost nesreč, pri višji hitrost pa so tudi posledice nesreče hujše. Hitrost naj bo zato prilagojena omejitvam, vozniškemu znanju in izkušnjam, gostoti prometa, vremenskim razmeram, stanju vozila in preglednosti cest. Med potencialno nevarnimi dejavniki AMZS še posebej izpostavlja zaspanost in dehidracijo voznikov.

"Še posebej se je treba zavedati svojih psihofizičnih sposobnosti in pripravljenosti za vožnjo. Vpliv visokih temperatur, gost promet, pomanjkanje časa, znanja, izkušenj in utrujenost so dejavniki, ki povečujejo nestrpnost, zmanjšujejo pozornost ter zmožnost prilagajanja hitrosti in varnostne razdalje. Vse to ob pomanjkanju zavedanja stopnje tveganja v vožnji lahko vodi v prometne nesreče," pravi Brane Legan, inštruktor varne vožnje pri AMZS .