Sobota, 31. 8. 2013, 8.34
8 let, 7 mesecev
Z mazdo 3 prek Rusije: Ruske ceste voznika izžamejo. Cel dan za 500 kilometrov.
7.00 – Prvi del etape za volanom.
8.00 – Kratek postanek pri cerkvi vseh ver. Mnenja se razlikujejo. Ljudje so za ali proti. Vmesnih poti ni.
10.10 - Prečkanje matere ruskih rek, Volge. Volga izvira v Valdajskem gričevju. Njena struga je dolga kar 3.690 kilometrov, skupna površina te ogromne vodne žile pa znaša kar 1.380.000 kvadratnih kilometrov. Izliva se v Kaspijsko morje.
12.10 – Turobno vreme vpliva na splošno vzdušje. Utrujenost se kopiči, nekaterim udeležencem karavane popušča koncentracija, napake se vrstijo. Disciplinirano držanje kratkega, enakomernega razmika med vozili ni več samoumevno, ampak redkost. Časa za topel obrok ni, naša restavracija je prtljažnik spremljevalnega vozila.
13.30 – Čeboksari. Vozniški sedež prepustim Blažu in s fotoaparatom dežuram na vozniškem sedežu. Prehitevanj v škarje, tudi tistih najbolj drznih, pri katerih vozniki v kritičnih trenutkih sploh ne zavirajo, ampak nasproti vozeče prisilijo zapeljati s cestišča, smo že vajeni.
18.30 – Liskovo. Proti koncu petega dneva se na merilniku kilometrov izpiše številka 2.000.
19.30 – Kstovo. V nasprotni smeri nekajdesetkilometrski zastoji. Dežuje, cesta je zelo, zelo spolzka. Zaradi kombinacije osorne vožnje, pomanjkanja elektronskih asistenčnih sistemov in katastrofalnih pnevmatik se prometne nesreče vrstijo v nekajminutnem zaporedju. Vse mazde ostanejo brez praske.
22.30 – Nižni Novgorod. Izmozgani. Jutri pa v Moskvo. Lahko noč.