Petek, 27. 10. 2023, 22.17
1 leto
Mobilnostna razstava v Tokiu in njeno globalno sporočilo
Upočasnjena rast električnih? Dejstva so na mizi, znana nova prelomnica.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,85
Toyotin koncept naslednje generacije električnega športnega terenca.
Zakaj je upočasnjena rast prodaje električnih avtomobilov lahko problematična, kaj zares sporoča in zakaj je do zdaj le Tesli uspelo izpolniti vse tisto, kar električni avtomobil omogoča? Mobilnostna razstava v Tokiu je bila tudi v znamenju odgovorov na ta vprašanja, predvsem pa je nakazala drugi val poskusa preboja elektromobilnosti po letu 2025.
Rast prodaje električnih avtomobilov na globalni ravni se je upočasnila. Lani je bila 62-odstotna, letos le še 49-odstotna, je poročal Wall Street Journal. To je za zdaj vidno predvsem v ZDA, kjer velika proizvajalca General Motors in Ford razmišljata o upočasnitvi proizvodnje lastnih električnih poltovornjakov. Tudi Elon Musk je na predstavitvi zadnjih rezultatov – "njegova" Tesla kljub novima dvema milijardama dobička ni mogla skriti upada prihodkov v zadnjem četrtletju – povedal marsikaj manj optimističnega kot ponavadi. Musk je omenil predvsem visoke obrestne mere, ki otežujejo nakupe vseh avtomobilov, in negotove gospodarske razmere. Tesla je tudi zato upočasnila gradnjo nove tovarne v Mehiki.
Vsaj v Evropi tržni delež električnim avtomobilom raste - septembra je znašal 14,8 odstotka, skupaj s priključnimi hibridi pa presega 20 odstotkov.
Prenovljeni volkswagen ID.3.
Večina s prvim poskusom preboja električnih pogonov ni zadovoljna
Prvi poskus preboja z električnimi avtomobili v zadnjih petih letih kljub strmi rasti ni bil uspešen. Z izjemo Tesle, ki kot edina zunaj Kitajske kajpak izdeluje le električne pogone, so imeli tradicionalni proizvajalci več težav. Med njimi je v nove pogone najresneje zagrizel Volkswagnov koncern. Platforma MEB je bila tehnološko precej zadržano razvita, veliko težav so imeli tudi Nemci s programskim zaledjem. Tudi zato so že prenovili ID.3 in čeprav je prodaja ID.4 solidna, ne pa povsem pričakovano visoka – tudi zato letos rezi v proizvodnih tovarnah –, pri Volkswagnu že razvijajo nove platforme.
Teslin model Y je za zdaj med električnimi avtomobili brez konkurence.
Tesla bo samo letos prodala 1,8 milijona električnih
Primer Tesle – njeni avtomobili v Sloveniji stanejo vsaj 45 tisoč evrov, letos pa jih bodo po svetu prodali približno 1,8 milijona – kaže na potencial tudi električnega avtomobila. Ta za širši krog kupcev ne bo zanimiv, ker je na dolgi rok dober za okolje in ker je mogoče z njim v določenih primerih kar lepo prihraniti; ključno je, da se električni avtomobil pelje bolje, da največji doprinos pomeni brezstopenjski menjalnik in da omogoča nove funkcije avtomobila. Navsezadnje omogoča tudi izjemno prostornost, kar dokazuje Teslin model Y – letos bržkone najbolje prodajani avtomobil leta v Evropi.
Najbolje prodajani električni avtomobili v Evropi (januar-avgust 2023):
| št. prodanih | ||
|---|---|---|
| 1. | Tesla Model Y | 171.914 |
| 2. | Tesla Model 3 | 60.902 |
| 3. | Volkswagen ID.4 | 58.853 |
| 4. | Volkswagen ID.3 | 46.589 |
| 5. | Škoda Enyaq | 45.562 |
| 6. | MG 4 | 44.507 |
| 7. | Fiat 500e | 43.260 |
| 8. | Audi Q4 e-tron | 42.267 |
| 9. | Dacia Spring | 38.923 |
| 10. | Volvo XC40 | 33.034 |
Večina avtomobilov predragih za tisto, kar ponujajo z vidika pogona
Med večino novih električnih avtomobilov na trgu je najbolj težavno razmerje med ceno in tem, kaj tak avtomobil v praksi omogoča. In nato primerjava s teslami, ki z vidika razmerja cena-kakovost-uporabnost najbolj prepričajo. Z električno opel astro smo se resda pripeljali iz Frankfurta v Ljubljano, toda kaj ko ta astra pozimi ne bo imela 300 kilometrov dosega, za isti denar pa je mogoče dobiti teslo model 3. Podobne so okoliščine še za precej drugih avtomobilov.
Stellantis naprednejše električne platforme pripravlja za obdobje po letu 2025.
Mercedes ima z električnimi avtomobili največ težav na Kitajskem, ki pa je zanje zelo pomemben trg.
Mercedes tarna nad nižjimi maržami
Pri Mercedes-Benzu so prav tako potarnali, da je raven sprejemanja električnih avtomobilov pri kupcih manjša od pričakovane. To je povedal njihov finančni direktor Harald Wilheim, ki je bil tudi pod vtisom vse manjših dobičkov z naslova prodaje električnih avtomobilov. Tu so prodajne marže vse manjše, kar je posledica zaostrenih razmer na trgu in nižanja cen pri konkurenci. Na Kitajskem je cene letos začela nižati Tesla, podobno tudi Ford v ZDA. Pri Mercedesu za zdaj take taktike še niso izbrali. "Vztrajati pri tako nizkih cenah ... Ne vem, kako je lahko taka prodajna politika trajnostno mogoča. Polje električnih avtomobilov je trenutno precej brutalno," je povedal Wilheim.
Mercedes je za zdaj izdelal le nekaj dražjih vozil z namenskih električnih platform. To so modeli, kot so EQS in EQE ter njuni športno-terenski izvedenki. Manjše kompaktne avtomobile, ki so tudi cenovno veliko bolj dostopni, so za zdaj le predelovali iz bencinskih modelov. Ti zato tehnološko težko držijo korak s tekmeci, tudi tistimi iz nepremijskih vrst.
Mercedes-Benz namerava leta 2025 globalno doseči polovični delež hibridnih in električnih avtomobilov, po letu 2025 pa bodo na ceste pošiljali le še električne avtomobile. V Stuttgartu v te cilje še vedno verjamejo in stojijo za njimi.
Ključno bo obdobje 2025–2030
Drugi poskus preboja elektromobilnosti se bo zgodil po letu 2025. Takrat bo vrag odnesel šalo in marsikateri proizvajalec ne bo imel več možnosti za resne popravke. Povsem električno prihodnost okrog leta 2030 v Evropi vidi Ford, prav tako Stellantisove znamke, Škoda bi rada imela takrat vsaj 70-odstotni delež električnih pogonov, prav tako takrat polno elektrifikacijo pogonov napoveduje japonski Lexus. Prihajajo pa predvsem električni majhni avtomobili, kot so volkswagen ID.2, renault 5, citroën e-C3 in podobni z začetno ceno okrog 25 tisoč evrov.
Cenovno dostopenega električnega malčka je napovedal tudi Citroen.
Nissanov koncept električnega športnika prihodnosti.
V Tokiu preporod japonske avtomobilske industrije
Marsikaj od tega je bila tudi rdeča nit mobilnostne razstave v Tokiu. Tam praktično niso predstavili serijskih avtomobilov, temveč predvsem bolj ali manj realne koncepte prihodnjih avtomobilov. Najbolj je izstopala Toyota s konceptom kompaktnega športnega terenca, ki bo popravil marsikaj tistega, kar bi moral že danes imeti bZ4X. Na splošno je bila japonska avtomobilska industrija – Nissan je kot nekdanji pionir pozneje povsem zaspal – zadržana do električnih pogonov. Drugačen vtis so pustili v Tokiu, kjer so pokazali zelo raznovrstne avtomobile.
Nekaj najzanimivejših premier iz Tokia za Evropo: BMX X2, toyota FT-3e kot električni kompaktni SUV (imel bo že tanjše baterije), Nissanova futuristična koncepta hyper punk in urban punk kot napoved električnih juka in qashqaia, lexus LF-LC kot tekmec audija A4 in BMW i4, suzuki eVX in tudi Nissanov električni superšportnik s tisoč kilovati – domnevna električna alternativa kultnemu modelu GT-R. Vsi ti so v Tokiu poželi največ zanimanja.
Med letoma 2025 in 2030 bomo videli, kakšni bodo ti koncepti v serijski obliki in kako realni bodo postali za ceste tako na Japonskem kot drugje po svetu.
