Torek, 24. 3. 2020, 7.00
4 leta, 8 mesecev
Tablice naše vsakdanje
Pestra je zgodba avtomobilskih registrskih tablic, tistega označevalca, po katerem lahko od daleč identificiramo lastnika vozila in ki ga danes naprave, kot so stacionarni radarji, že dobro prepoznajo in spremenijo v globo, če kršimo prometne predpise.
Kot se spodobi, se je zgodba o registrskih tablicah v Sloveniji začela s številko ena. Zato se bomo vrnili več kot sto let v preteklost, v čas, ko smo v Ljubljani imeli tramvaj, na cestah pa so avtomobile šteli na prste ene roke. Ko je leta 1898 baron Anton Codelli v Ljubljano pripeljal prvo "kočijo brez konj", se je naokrog vozil tudi brez tablice, se je pa ta prvič zasvetila na avtu barona Leopolda Lihtenbergerja. Leta 1906, ko so na Kranjskem začeli veljati tudi prvi prometni predpisi, so mu dodelili oznako J-1. O kakšni personalizaciji tablice v tistih časih še ni bilo govora – že avto je bil marsikje pravi unikat in prav dobro se je vedelo, čigav je.
Eden večjih poznejših mejnikov je bilo leto 1928, ko so v tedanji Kraljevini SHS uvedli poenotene tablice. Po drugi svetovni vojni in v desetletjih, ko se je število avtomobilov hitreje povečevalo, so lastniki vozil na naših cestah uporabljali preproste tablice. Tedanje jugoslovanske so bile dolga leta precej dolgočasne, saj je oznako kraja in številke, ki so sledile, ločevala le drobna rdeča zvezda.
V EU smo pri tablicah kar usklajeni. Po vzoru Irske, Portugalske in Nemčije, ki so že v prvi polovici devetdesetih let utirale pot skupni podobi, se je uveljavila širina 52 centimetrov. Predpisan je standardiziran levi rob tablice z modro podlago, evropskimi zvezdami in oznako države. Prevladala je bela barva, pri rumeni spredaj in zadaj vztrajajo Luksemburžani in Nizozemci, samo zadaj pa so jo ohranili Ciprčani in Britanci, ki pa so Unijo že zapustili. Foto: arhiv ŠKODA Slovenija
Kako so nastale in kaj pravzaprav pomenijo? Več o registrskih tablicah v državah od Kitajske do Rusije, Slovenije in Velike Britanije si preberite na portalu Simply Clever.
Sprememba je sledila z osamosvojitvijo. Tako smo leta 1991 začeli nameščati tablice s črkovnimi oznakami in grbi mest, sedežev upravnih enot. Po vstopu v EU leta 2004 smo dodali standardiziran evropski pas na levem robu v modri barvi in slovensko zeleno obrobo zamenjali s črno. Zelena se je vrnila že štiri leta pozneje, torej v letu 2008. Večjih oblikovnih sprememb v zadnjem času ni bilo, spremenil se je le sistem označevanja s črkami in številkami. Oznaki enega od enajstih registracijskih območij oziroma krajev (najpogostejša je seveda LJ) sledi grb ene od občin (teh je na razpolago 58), potem pa kombinacija črk in številk. Danes pri novih tablicah velja sistem številka-številka – črka-črka. Z njim se odpira možnost za več kot 1,5 milijona kombinacij, kar bi moralo zadoščati za kar nekaj časa, saj stare tablice (na primer s kombinacijo ŠŠŠ-ČČ) ostajajo v veljavi.
Pregovorno vraževerni Kitajci plačujejo bogastvo za srečne številke. V Hongkongu so recimo za okoli dva milijona evrov prodali tablico s srečno številko 28. Foto: arhiv ŠKODA Slovenija
Nič več žalitev
Ob milijonu samodejno generiranih kombinacij pa se najde prostor še za kakšno posebno, po želji. Pri tem smo bili Slovenci dolgo precej nekritični oziroma glede tega ni bilo strožjih pravil. Bi želeli, koga kam poslati ali mu nameniti nekaj sočnih? Praktično do včeraj to ni bila nikakršna težava. Med nami živijo tudi lastniki vozil, ki se jim je zdelo zabavno ali izvirno na tablico zapisat "Pojdi k vragu" (v angleščini GO TO HELL) ali "Cepec si" (v slovenščini, CE PECSI).
#registrska
Roni Kordiš, avtor bloga Had (had.si), registrske tablice po izbiri evidentira že od leta 2014. "Ker sem vsak dan veliko na cesti, sem začel opazovati registrske tablice in ugotovil, da je veliko zanimivih, predvsem pa unikatnih, ki jih ustvarijo lastniki," pove o svojem spletnem konjičku. S pomočjo drugih uporabnikov Twitterja in Facebooka je z #registrska označil že na tisoče vozil. Katere tablice so se mu posebej vtisnile v spomin? "LJ UBICA, LJ 4EVER, KR UGODNO, KR VAVICE," jih našteje na hitro. "Glede na to, da število personaliziranih registrskih tablic vsak dan narašča, je težko izbrati najzanimivejšo," doda in pripomni, da na žalost ne moremo spregledati niti manj primernih, žaljivih oziroma neprimernih: "Mednje sodita na primer KR NAZI in PO PICKI."
Poleg tega, da je v Sloveniji izdelava registrskih tablic po izbiri relativno preprosta in poceni (dobrih 130 evrov), se vse do leta 2018 nihče ni poglabljal v njihovo vsebino. Potem so na ministrstvu za infrastrukturo v Pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil le zapisali, da na tablicah ni dovoljena uporaba "neprimernih vsebin in izrazov". Tistih šaljivcev, ki so si napise v slogu prej omenjenih, omislili v preteklosti, za nazaj nihče ne bo preganjal, a vsaj novih podobnih napisov – enako kot denimo kratic državnih organov, mednarodnih organizacij in podobno, kar prav tako ni dovoljeno – v prihodnosti na cestah ne bo.
Naročnik oglasne vsebine je PORSCHE SLOVENIJA, D. O. O.
