Zgodnje jutro, voznik pa brez Petrolove aplikacije. Kaj lahko stori?

Petrol se je do zdaj v Sloveniji najresneje lotil področja polnilne infrastrukture za električne avtomobile. Postavljenih imajo več kot 500 polnilnic, tudi večina tistih "hitrih" – to so polnilnice z enosmernim tokom (DC) – sodi pod njihovo upravljanje.

Ali torej lahko lastnik električnega avtomobila shaja brez njihovega sistema ali so že preveč razširjeni in je zato uporaba njihove aplikacije oziroma kartice nujna?

Petrol nadzira vpadnice v Ljubljano

Najprej Ljubljana. Petrol ima s polnilnico DC pokrite vse glavne vpadnice v mesto (Tržaška cesta, Šmartinska cesta, Barjanska cesta, Celovška cesta) in to na mestu svojih bencinskih servisov. Elektro Ljubljana ima s svojo mrežo Gremo na elektriko (GME) le eno polnilnico DC (Dolgi most), dva manjša ponudnika imata še vsak svoji polnilnici DC (Solar, GEN-I).

Kdor se bi v Ljubljano z električnim avtomobilom vozil z drugih koncev države in v službi ne bi imel zagotovljene zanesljive polnilne rešitve ter bi želel pred odhodom domov baterijo v desetih do petnajstih minutah "okrepiti" z nekaj elektrike, bo brez postanka na Petrolu težko zvozil.

Avtomoto Visoke naložbe, zamudna birokracija: mladi Petrolov strokovnjak odkrito

Polnjenje sredi Bovca, kjer ima svojo polnilnico sistem Mega. Foto: Gregor Pavšič

Klasičnih polnilnic je veliko v mestih in na podeželju, a so moči žal nizke

Manj težav je s klasičnimi polnilnicami z izmeničnim tokom (AC), saj je teh po slovenskih mestih veliko. Petrol tam nima tako izrazite prisotnosti, čeprav nudi kot eden redkih še 22-kilovatno polnjenje – dobra novica predvsem za lastnike Renaultovih avtomobilov. Polnilna mreža Gremo na elektriko je po Ljubljani dobro pokrita.

Pregled cenikov za polnjenje:

* dodatno še 0,03 EUR na minuto polnjenja, ** cene so povprečne in se med polnilnicami razlikujejo

Zgodnje sobotno jutro in sreča s parkirnim mestom ob polnilnici pred Škodinim salonom pri Domžalah. Porsche Slovenija je z Moonom kot prvi resneje ugriznil v izziv hitrih polnilnic izven avtocestnega križa. Foto: Gregor Pavšič

Vedno pa ni take sreče okrog polnilnic pri trgovcih z avtomobili, ki imajo parkirišča natrpana. Foto: Gregor Pavšič

Parkirišča pred polnilnicami so pogosto zasedena z vozili, ki tja ne sodijo. Foto: Gregor Pavšič Pred avtomobilskimi trgovskimi centri pogosto zmanjka prostora

Že večkrat smo pisali o problematiki ves čas uporabnih polnilnic DC na slovenskem podeželju. Tam je za zdaj v to problematiko ugriznilo zgolj podjetje Porsche Slovenija s svojimi polnilnicami Moon, ki lahko občasno pomagajo tudi ob avtocestah – kadar je prodajni salon dovolj blizu, tak primer je pri Domžalah. Podobno je tudi v nekaj prodajnih salonih Volkswagnovega koncerna v Ljubljani, kjer prav ti – če seveda izvzamemo Petrol – nudijo hitro polnjenje.

Težava je enaka tako na podeželju kot tudi v večjih mestih. Trgovci imajo dokaj majhna parkirišča in zato svoja vozila pogosto parkirajo pred polnilnico. Nekateri dostopa do nje tudi nimajo urejenega 24 ur na dan.

Naše izkušnje v dveh tednih so govorile v prid kvečjemu polovični razpoložljivosti teh polnilnic. Niso bile aktivno, temveč neaktivno, torej neupravičeno zasedene. Voznik električnega avtomobila, ko išče prosto polnilnico, tega ne more vedeti. 

Slovenski polnilni standard kvečjemu 50 kilovatov, ultra hitrih le za vzorec

Skoraj vsaka polnilnica DC je le relativno "hitra". Polnilnice pred avtomobilskimi saloni imajo v povprečju polnilno moč dobrih 30 kilovatov, tako da smo v praksi v petnajstih minutah postanka pridobili le slabih osem kWh elektrike. Za koliko kilometrov vožnje to zadošča, je odvisno od porabe avtomobila. Pri varčnem je to lahko 50 kilometrov, pri manj varčnem SUV pozimi bo dovolj za pol toliko.

Avtomoto Taka parkiranja zelo sporna, kaj storiti? Obeta se prva rešitev.

Najmočnejše polnilnice ima Ionity, ki pa so postavljene ob vpadnicah v državo in tako oddaljene od Ljubljane. Foto: Gregor Pavšič

Polnilnic AC na podeželju je veliko, a le redki avtomobili izkoriščajo 22-kilovatno moč polnjenja. Petrol tem polnilnicam kljub temu moči ni omejil. Foto: Gregor Pavšič Stroški polnilnic za investitorje visoki, zato so tudi moči zmerne

Za voznika na poti je danes že 50-kilovatna polnilnica DC na meji tistega, kar naj bi bil standard leta 2022. Vse to je sicer povezano tudi z visokimi rednimi stroški investitorja v take polnilnice in ti stroški so neodvisni od dejanske porabljene električne energije.

Da so cene kolikor toliko sprejemljive, lahko lastnik polnilnice uporabniku zaračuna predvsem porabljeno elektriko, ne pa dela rednega stroška iz naslova povprečne polnilne moči.

Za učinkovite postanke na javnih polnilnicah vsaj tri aplikacije

Naše izhodišče je bilo kajpak hipotetično. Lastnik električnega avtomobila se bo opremil s tistimi pripomočki, ki mu na javni polnilni infrastrukturi omogočajo polnjenje. Tudi če baterijo polni skoraj izključno doma, se bo slej ko prej znašel tudi v situaciji, ko bo za pot domov potreboval javno polnilnico. V tem primeru je na telefonu priporočljivo imeti aplikacije, nastavljene vnaprej.

Koliko jih torej potrebuje? V praksi prav gotovo Petrolovo, potem aplikacijo Gremo na elektriko, po možnosti še Moonovo in če se bo izdatneje potikal po podeželju, tudi aplikacijo sistema Mega in Elevat (v tem primeru aktivacija prek telefonskega klica). Z manj kot tremi aplikacijami, take so vsaj naše izkušnje, je z vožnjo po Sloveniji težko shajati. Ob daljšem potepu v tujino nam kajpak ne uide še vsaj registracija v Ionityjev sistem. Nekatere aplikacije se združujejo v isti sistem, tako je na primer mogoče z Moonovo polniti tudi v sistemu Ionity in GME. Toda v tem primeru je treba računati še na manjšo dodatno provizijo. Polnjenje je vselej najceneje prek sistema upravitelja polnilnice.

In tako bo še nekaj časa, vsaj do ureditve plačil polnjenja neposredno z uporabo kreditne kartice.