Slovenci do Nordkappa brez bencina in dizla: kaj taka vožnja pomeni leta 2025? #foto

Nekaj članov Društva e-mobilnost Slovenija (DEMS) se je z električnimi avtomobili odpravilo do Nordkappa oziroma Severnega rta na severu Norveške. 

Do konca ceste E69, kjer je najsevernejša točka v Evropi, do katere se je mogoče pripeljati z avtomobilom, je pripeljalo tudi že več slovenskih električnih vozil. Pred leti so se tja odpeljali celo s hyundaiem ioniq, ki je imel za tako dolgo pot še zelo majhno baterijo. Tokratna vožnja s pretežno teslami je bila zato bolj kot avantura preizkus vsakodnevne zmogljivosti modernega električnega vozila na tako dolgi poti, ki ne zahteva pretiranega prilagajanja in načrtovanja. Nekateri avtomobili znajo vozniku že sami izračunati pot in vmesne postanke za polnjenje, pri tem pa je Teslin vmesnik med najboljšimi. 

Nekaj poudarkov vožnje prenovljene tesle model Y juniper v različici long range:

• Iz Žirovnice do Berlina je bila po avtocesti vožnja dolga 970 kilometrov, prevozili pa so jo v slabih devetih urah in pol. 
• Povprečna hitrost, ob upoštevanju postankov za polnjenje, cestna dela in zastoje, je znašala 103 kilometre na uro. Povprečna poraba je bila 17,7 kilovatne ure na sto kilometrov. Del preizkusa vožnje čez Nemčijo je bilo tudi doseganje najvišje hitrosti modela Y v različici long range - 205 kilometrov na uro. 
• Prek Švedske so vozili po počasnejših cestah. Povprečje je bilo 69 kilometrov na uro, saj so na severu tudi omejitve hitrosti precej bolj stroge. Vmesnih polnjenj baterije ni bilo, povprečna poraba pa je bila le 11,8 kilovatne ure na sto kilometrov. Pot prek Švedske je bila dolga 534 kilometrov, v bateriji je ostalo še 12 odstotkov energije. 
• Celotna vožnja iz Gorenjske do Nordkappa je bila dolga 3.664 kilometrov. Na tej poti je avtomobil porabil 604,8 kilovatne ure električne energije, povprečna poraba je bila 16,5 kilovatne ure na sto kilometrov. Nazaj do Žirovnice so zbrali 7.707 kilometrov, skupna poraba energije je bila 1.279 kilovatnih ur, povprečna poraba 16,6 kilovatne ure na sto kilometrov.
• Cene na Teslinih hitrih polnilnicah so po Evropi različne. Če upoštevamo povprečne nemške - od 35 do 40 centov za kilovatno uro -, bi bil strošek energije na sto kilometrov okrog šest evrov. Na nekaterih hitrih polnilnicah je bila cena tudi krepko pod 30 centi za kilovatno uro. 
• Na poti proti daljnemu severu je že ob pogledu na zemljevid vsaj nekaj sto polnilnih priključkov na številnih lokacijah. Večji del polnilnic je danes odprt tudi za avtomobile drugih znamk, le da je v tem primeru cena (brez mesečne naročnine) nekoliko višja. Najpogostejša alternativa ob potovanju po Evropi so predvsem polnilnice Ionity, na katerih je cena z osnovno naročnino približno enaka Teslini. 
• Zanimivost - najsevernejša Teslina hitra polnilnica je v mestu Honningsvåg, ki velja tudi za najsevernejše mesto celinske Norveške. Tam so nameščene tri polnilnice, cena za eno kilovatno uro pa je tri norveške krone (34 centov). 

Jesenska cestna idila na severu Evrope Foto: DEMS Do 205 kilometrov na uro po nemški avtocesti Foto: DEMS

Pogled na Tesline hitre polnilnice na območju Nemčije. Če temu prištejemo še Ionityjeve ... Foto: zajem zaslona