Sreda, 14. 2. 2024, 22.05
8 mesecev, 2 tedna
Skrivnost pnevmatik za reli po Švedski
Proti 200 km/h: začenja se najhitrejši zimski šport #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,04
Vožnjo avtomobila po ledu in snegu navadno povezujemo s prilagojeno hitrostjo in previdnostjo, povsem drugače pa je na svetovnem prvenstvu v reliju – na Švedskem bodo po ledu in snegu ta konec tedna najboljši vozili s povprečjem precej več kot 120 kilometrov na uro.
Na poledeneli zasneženi cesti je pnevmatika še toliko pomembnejši pogoj za ustrezen oprijem avtomobila. Skandinavci gume z manjšimi žebljički poznajo tudi v cestnem prometu, zato se pozimi tam s pluženjem cest ne ukvarjajo kaj dosti. Take pnevmatike imajo avtomobili, enako tudi šolski avtobusi, domačini pa se po cesti vozijo tudi s snežnimi sanmi.
Zimske gume za dirkaške namene pa so še bolj skrajne. Reli za svetovno prvenstvo so Švedi iz Karlstadta, ki je bil desetletja gostitelj te dirke, preselili severneje v okolico mesta Umea. Ko smo bili pred nekaj leti na tem reliju, še dan pred startom ni bilo jasno, ali ga bodo zaradi pomanjkanja snega sploh izpeljali. Leta 1990 so ga prav zato morali odpovedati. Če ni snega oziroma ledu, so ceste za reli tod vendarle preveč nevarne.
Povprečje po ledu in snegu več kot 124 kilometrov na uro
Hitrosti so osupljive in švedski reli za svetovno prvenstvo lahko označimo za najhitrejši zimski šport. Predlani je Elfyn Evans (Toyota) do zmage vozil s povprečno hitrostjo 124,2 kilometra na uro, Ott Tanak (M-Sport Ford) pa lani s 123,8 kilometra na uro. V okolici Karlstadta so bile ceste nekoliko bolj zavite. Že pred 21 leti je Marcus Gronholm (Peugeot) do zmage na Švedskem vozil s povprečno hitrostjo 116 kilometrov na uro. Zmagovalec relija je na Švedskem povprečje 100 kilometrov na uro prvič presegel v 80. letih, in sicer v času skupine B. Lani je povprečno hitrost 100 kilometrov na uro preseglo prvih 35 od 45 uvrščenih posadk.
Najvišje posamezne hitrosti se gibljejo od okrog 180 do 200 kilometrov na uro. Omejene so s prenosi v menjalnikih, ki imajo krajša prestavna razmerja in zato nižjo končno hitrost. Za primerjavo – med tekmami v spustu z bobom so tekmovalci dosegali najvišje hitrosti med 150 in 160 kilometri na uro.
Vsaka pnevmatika ima 384 žebljičkov
Dobavitelj pnevmatik za svetovno prvenstvo je letos še italijanski Pirelli. Za Švedsko so pripravili le eno pnevmatiko, in sicer sottozero ice J1B. Pnevmatike so 17-palčne, in da bi nudile večji pritisk na podlago, se dobesedno dokopale do večjega oprijema, je tekalna površina široka le 145 milimetrov. V pnevmatikah je 384 žebljičkov iz zelo trpežnega materiala tungstena. Na kvadratni decimeter tekalne površine ne sme biti več kot 20 žebljičkov, ti pa so lahko dolgi največ dva centimetra. Toda le sedem milimetrov lahko sega iz pnevmatike, drugih 13 pa mora ostati skritih. Pirelli take gume izdela že v postopku vulkanizacije, žebljičkov torej ne vstavljajo kasneje. To pomaga pri obstojnosti žebljičkov.
Več kot jih pnevmatika med dirkanjem obdrži, boljši oprijem nudi. Vozniki morajo zato paziti, saj je tudi na snegu in ledu pomembna obraba pnevmatik – le da ne profila oziroma tekalne površine, temveč zaloge žebljičkov.
Tovarniški vozniki imajo na Švedskem skupno na voljo do 28 takih pnevmatik, ki jih morajo razporediti med 18 hitrostnih preizkušenj v skupni dolžini 300 kilometrov. Organizatorji pričakujejo temperature od –4 do –11 stopinj Celzija.
