Četrtek, 29. 6. 2023, 22.23
1 leto, 5 mesecev
Prepovedani oglasi za električne avtomobile
Prepovedali dva oglasa: le izjema ali napoved tektonskih premikov?
Bo primer iz Velike Britanije, kjer je oglaševalski nadzorni organ ugodil pritožbi in prepovedal dva oglasa za električne avtomobile, ostal osamljen primer ali bi lahko sprožil spremembe tudi v drugih evropskih državah? Tudi v Sloveniji vidimo, beremo in slišimo oglase, ki za marsikateri električni avtomobil obljubljajo skoraj nemogoče.
V Veliki Britaniji se je zgodil zanimiv primer, ko je oglaševalski nadzorni organ ASA (Advertising Standards Authority) prepovedal dve oglasni kampanji za električne avtomobile. Po poročanju The Guardiana je šlo za oglasa Hyundaia in Toyote. Oba oglasa sta navajala optimističen čas polnjenja baterije na javni polnilnici, nadzornike pa je na podlagi predhodne pritožbe zmotil vtis iz oglasa, da je ustrezno zmogljivih polnilnic, ki bi v praksi omogočale tako hitra polnjenja, dejansko veliko in da vozniki z njihovim iskanjem ne bodo imeli težav.
Razporeditev ultra zmogljivih polnilnic, ki imajo moč nad 150 kilovati, pa je zelo neenakomerna. Velika večina jih je v Angliji, le peščica pa v Walesu in na Škotskem. Severna Irska po poročanju The Guardiana take polnilnice sploh naj ne bi imela. To je naposled najbolj zmotilo odločevalce glede ustrezne oglaševalske vsebine in zato so oba oglasa prepovedali.
Oglaševani podatki o električnih avtomobilih zahtevajo precej natančnosti in podrobnosti, ki bodočemu lastniku vozila širše predstavijo uporabnost avtomobila.
Britanska primera nista osamljena, to dejansko počnejo vsi
Primera Hyundaia in Toyote namreč nista osamljena, saj takšne oglaševalske prijeme pogosto uporabljajo domala vsi drugi proizvajalci električnih avtomobilov. Ti načeloma tehnično zmorejo izpolniti obljubljene hitrosti polnjenja, morda minuto gor ali dol, zatika pa se pri dosegljivosti ustrezno zmogljivih polnilnic. Tudi podatke o dosegu, kjer sicer velja uradni standard WLTP, je treba vzeti z nekaj rezerve.
Baterije modernih avtomobilov se prav gotovo od 20 do 80 odstotkov napolnijo v od dobrih 20 do dobrih 30 minut, razlika med najboljšimi in slabšimi je torej pri takem polnjenju od 10 do 15 minut.
Toda taka polnjenja lahko vsaj znotraj Slovenije za zdaj opravimo zelo redko. Ljubljana take polnilnice – izjeme so Tesline – sploh še nima.
Najzmogljivejše električne polnilnice so v Sloveniji še redke.
S tako močjo smo v Sloveniji polnili porscheja taycana turbo. Na najzmogljivejše polnilnice le redko in takrat, ko je to nujno potrebno – za redne obiske so predrage
Kdor bo danes želel v Sloveniji napolniti električni avtomobil tako hitro, kot to obljubljajo prodajni katalogi, se bo moral odpeljati skoraj do Šentilja, Radovljice, Ilirske Bistrice, ali pa do Kopra, Kozine, Novega mesta in podobno. Petrol bo morda še letos prvo tako polnilnico postavil v Ljubljani, Ionity je polnilnice strateško postavil na vpadnice v državo.
Druga plat takih polnilnic, ki so dejansko najbolj uporabne takrat, ko so vozniki na daljši poti in njihova uporaba predstavlja le manjši delež dolgoročnega polnjenja, je zasoljena cena. Sto kilometrov na taki polnilnici lahko hitro stane vsaj 15 evrov in več.
Lažje tisoč kilometrov do Berlina kot po Sloveniji?
Lani smo v testu mercedesa EQS, avtomobila z eno največjih baterij in tudi največjim dosegom, zapisali naslednje: z njim se je lahkotneje odpeljati iz Ljubljane do Berlina, kot pa nekaj tisoč kilometrov prevoziti znotraj Slovenije. Razlog je prav v dosegljivosti ustrezno zmogljivih polnilnic, ki močno skrajšajo potreben čas polnjenja.
Vsaj dokler se polnilna infrastruktura ne izboljša, bo treba tudi teoretične zmogljivosti vzeti z zdravo mero razuma.