Sreda, 22. 6. 2022, 22.14
2 leti, 5 mesecev
Danska in multienergijska prihodnost
Že "ljudski" avto je noro drag: tako je 1.400 kilometrov iz Ljubljane #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,58
20
Po Köbenhavnu sem se vozil z električnim avtomobilom in srečal pregrešno drage povsem "ljudske" bencinske avtomobile, sredi mesta videl notranjost futuristične stavbe, kjer s sežiganjem smeti prestolnice (zeleno) ogrevajo 72 tisoč domov, in videl tudi, kako se lahko sredi parkirišča pogonsko elektriko ustvari iz vodika v jeklenkah. Multienergijska prihodnost danes sredi bogate Danske, čez desetletje tudi že pri nas?
Iz Slovenije, ki jo je čakala večja podražitev pogonskih fosilnih goriv, smo se odpravili daleč na sever v eno najbolj naprednih evropskih držav. Tja, kjer so na svetovno desetem mestu po BPD na prebivalca in kjer čisto osnovni volkswagen golf stane vsaj 42 tisoč evrov, porscheja 911 pa ni mogoče kupiti za manj kot 280 tisočakov. Danska je država s 5,8 milijona ljudi, njena prestolnica Köbenhavn ima trikrat toliko prebivalcev kot Ljubljana. Mesto prepletajo široke kolesarske steze, na katerih mrgoli kolesarjev, ob ulicah pa je tudi veliko električnih polnilnic in na cestah v zadnjih nekaj letih tudi vse več električnih avtomobilov. To je skladno z državno davčno politiko, ki na Danskem že skoraj stoletje močno bremeni nakupe novih avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje.
Medtem ko se avtomobilski svet že desetletje hitro spreminja in nas velike spremembe čakajo tudi v naslednjih desetih ali dvajsetih letih, smo se po nekatere odgovore in smernice iz Ljubljane podali daleč na sever.
Nenavaden pogled na cenike: električni avtomobili večinoma vsaj izenačeni z bencinskimi "brati"
Omenjeni VW golf je štiri tisoč evrov cenejši od električnega brata ID.3, Toyotin yaris cross - aktualni zmagovalec izbora Slovenski avto leta - stane vsaj 35 tisočakov, Toyotin športni terenec RAV4 je že pri maloprodajni ceni tri tisočake dražji od električne alternative, to je novega električnega športnega terenca bZ4X. Podobna so cenovna razmerja tudi pri ostalih znamkah, kar je na Danskem močno pospešilo prodajo vozil z alternativnimi pogoni.
Danci, ki imajo deseti najvišji BDP na svetu po številu prebivalcev, si lahko take spremembe privoščijo lažje kot ostali. Toda tudi njihova infrastruktura je za take poteze že na visoki ravni. Po mestu je veliko električnih polnilnic in to takih z enosmernim (DC), ne le zgolj pogojno uporabnih polnilnic z izmeničnim tokom (AC). Svoje namenske polnilnice DC imajo celo taksi službe. Po mestnih ulicah vozi tudi dvesto taksijev, to je Toyotinih miraijev, ki jih poganja vodik.
Električni pogon je vsaj pri Toyoti kot največjem svetovnem proizvajalcu avtomobilov le del te alternativne ponudbe.
Na ulicah Köbenhavna veliko električnih vozil, a tudi (super)športnikov in starodobnikov
Pogled na danske ulice je zanimiv. Veliko je električnih avtomobilov vseh najrazličnejših proizvajalcev in to tudi takih, ki v Sloveniji za zdaj še niso prisotni - tak primer je Volvova znamka Polestar. Hitro pa je bilo mogoče opaziti tudi nekaj izrazito športnih, celo superšportnih avtomobilov, pa veliko lepih starodobnikov in seveda veliko avtomobilske pogonske "klasike" - teh je ne glede na številne spremembe na Danskem še vedno v veliki večini. Tudi trg rabljenih avtomobilov cveti kot še nikoli.
Deset let po tistem, ko je na ceste pripeljala prva tesla model S in se je o električnih avtomobilih v svetu začelo resneje govoriti, so se začele odvijati prve spremembe za naslednjih deset, morda dvajset let. Hitrost sprememb je zelo različna in to že v Evropi, kaj šele svetu. Čeprav je Danska pri uvajanju alternativnih pogonov dolgo zaostajala za svojimi skandinavskimi sosedami, je zdaj močno pospešila. Seveda, Danska (in Danci) si to lahko privoščijo.
Kopenhill je visoka stavba v Köbenhavnu, ki simbolizira energijski prehod Dancev iz preteklosti v prihodnost. V tej stavbi sežigajo smeti mesta in jih pretvarjajo v čisto energijo.
Danska je okolje pregrešno dragih klasičnih avtomobilov in številnih kolesarjev, obenem pa je to tudi ena od najbolj razvitih in bogatih držav.
Toyota namerava letos v Sloveniji prodati dvajset bZ4x.
Prvi namenski električni izdelek največjega avtomobilskega proizvajalca na svetu
Sam sem se po ulicah Köbenhavna vozil v novi električni toyoti bZX4. Na prvi pogled je le še en nov električni športni terenec, kar je navsezadnje v skladu z napovedjo skoraj vseh avtomobilskih proizvajalcev o postopnem umiku klasičnih motorjev in ponudbe novih vozil. Večina naj bi to storila okrog leta 2030, predlog Evropske unije se dotika približno leta 2035.
Pa vendar si bZ4X zasluži še posebno pozornost, saj gre za prvi namenski električni avtomobil največjega proizvajalca na svetu. Toyota prav gotovo ni med znamkami, ki bi že leta 2022 (ali še kako leto prej) vse stavila zgolj na električni pogon. Toyota je pionir hibridnega pogona in tega so v zadnjih 20 letih odlično izpopolnili in na trgu dosegli preboj tam, kjer se je zdel še pred desetletjem nemogoč.
Japonci zelo aktivno vlagajo tudi v razvoj vodikove tehnologije. Mirai je na cestah že v drugi generaciji, a pri vodiku je razvoj polnilne infrastrukture še zahtevnejši (beri dražji) kot pri električnih avtomobilih.
Nenavadna stavba s smučiščem, ki Dancem sežiga smeti
Pot me skozi Köbenhaven ni vodila le mimo številnih električnih polnilnic in širokih kolesarskih stez, temveč je nudila tudi poglede na desetine vetrnic, postavljenih v morju, zaključila pa se je pred eno najzanimivejših stavb v mestu. To je zgradba Kopenhill in res je zelo posebna. Visoka je 85 metrov in ponaša se z zanimivo arhitekturno zasnovo. Na eni strani ima najvišjo umetno plezalno steno na svetu, proti vrhu pa vodijo kar štiri čisto prave vlečnice in po enem izmed "pobočij" tu Danci (in turisti) po travi smučajo sredi poletja. Proga je dolga 450 metrov in ima kar do 30 odstotkov naklona.
Na vrhu stavbe je tudi 123 metrov visok dimnik. Ta stavba namreč prekriva sežigalnico odpadkov iz Köbenhavna, kjer so postopek izpolnili in ga uporabijo za proizvodnjo zelene električne energije. Danci tu s sežigom smeti namreč ustvarijo energijo, ki letno poskrbi za elektriko 30 tisoč gospodinjstev in nudi centralno ogrevanje za 72 tisoč domov. Vsak dan tu sežgejo tisoč ton odpadkov in skozi dimnik na vrhu se vali le para iz sežigalnika. Stavbo so odprli leta 2019 in z njo želijo postaviti enega osrednjih točk v mestu za druženje, različne aktivnosti in dogodke. Kopenhill je kot osrednja točka danske multienergetike.
Proizvodnja elekrike iz vodika "na terenu".
Multienergijska prihodnost? Elektrika v sožitju z vodikom.
Ker sem toyoto polnil že mestu, je pri Kopenhillu ni bilo treba priklopiti. Zanimiv bi bil priklop na električni generator, ki elektriko pridobiva iz jeklenk z vodikom. Ta sistem omogoča proizvodnjo zelene elektrike praktično kjerkoli. Generator je bil ob vznožju smučišča dober primer tistega, kar vsaj pri Toyoti kot največjem proizvajalcu avtomobilov na svetu vidijo pod pojmom multienergijska prihodnost.
Že ko je lani Ljubljano obiskal njihov strokovnjak za vodik Stefan Herbst, je za prihodnost napovedal sobivanje različnih tehnologij. Evropska politika za zdaj ni naklonjena razvoju sintetičnih goriv, zato naj bi vodilno vlogo pri pogonih prihodnosti v sožitju nudila elektrika in vodik. V obeh primerih kolesa poganja elektrika, le da se pri prvih hrani v bateriji, pri vodiku pa se proizvaja s koriščenjem vodikovih gorivnih celic kar med vožnjo.
"Posplošeno bo elektrika nekoč nadomestila današnje bencinske, vodik pa dizelske avtomobile," je bil odločen Herbst.
Vzhodna Evropa zaostaja, Toyota z drznimi cilji predvsem za zahod
Toyota je prvi hibrid na ceste poslala pred 25 leti in od takrat so po celem svetu registrirali 20 milijonov najrazličnejših elektrificiranih avtomobilov. Do leta 2025 jih nameravajo letno prodati po 5,5 milijona. Takrat bodo imeli 70 različnih elektrificiranih modelov, od tega petnajst povsem električnih. V zahodni Evropi nameravajo do leta 2025 doseči 90-odstotno raven elektrifikacije novih vozil in od tega bo desetina povsem električnih. Do konca desetletja naj bi ta delež povečali na 50 odstotkov, do leta 2035 pa nameravajo v zahodni Evropi prodajati le še vozila brez neposrednega izpusta. V primerjavi z letom 2010 želijo do leta 2050 ogljični izpust svojih vozil zmanjšati za 90 odstotkov.
Pogled na današnje zemljevide pritiče taki strategiji in dokazuje, da se Evropa pri elektrifikaciji prometa razvija z različnimi hitrostmi. Tesla ima na vzhodu zadnje hitre polnilnice resda že pri Istanbulu, Ionityjivih pa vzhodneje od Budimpešte za zdaj še ni.
Si je kdo taka vprašanja zamislil pred desetimi leti?
Ob drznih strategijah proizvajalcev, Evropske unije in za zdaj peščice držav članic, prav projekti, kot smo jih videli na Danskem, kažejo delno multienergijsko pot v prihodnost. Deset ali petnajst let se zdi resda že "jutri", kljub temu je z vidika tehnološkega razvoja to obdobje lahko tudi dovolj dolgo za velike spremembe. To dokazuje prav prvo desetletje resnejše elektromobilnosti. Leta 2012 so si današnja polemična vprašanja in dejstva, da se z avtomobili na alternativne pogone že danes vozimo po celi Evropi, zamišljali le redki futuristični scenaristi mobilne prihodnosti.
20