Sreda, 13. 6. 2018, 5.40
6 let, 5 mesecev
Okrcali načrt EU: so cilji novih avtomobilov res nerealni?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,99
2
Evropska unija od avtomobilskih proizvajalcev zahteva nižanje izpustov CO2 in obsežno uvajanje elektrificiranih vozil, na drugi strani pa so se ta 'prijela' predvsem v državah z visokim BPD. Kdaj si bodo električna vozila privoščili tudi vzhodni Evropejci?
Evropska unija od avtomobilskih proizvajalcev zahteva vse nižje povprečne izpuste ogljikovega dioksida (CO2) v njihovih flotah. Čez en mesec bodo v Bruslju določili nove cilje, Evropsko združenje avtomobilskih proizvajalcev (ACEA) pa svari pred pastmi preostrih ciljev in povečane stroškovne obremenitve za končne uporabnike, torej kupce novih avtomobilov.
Brez elektrifikacije se uradni izpust CO2 ne bo nižal
"Povprečne izpuste bomo lahko nižali z uvajanjem električnih avtomobilov ali vsaj priključnih hibridov," pravi Carlos Tavares, predsednik ACEA in predsednik francoskega avtomobilskega koncerna PSA Peugeot Citroen. Vsak električni avtomobil ima za prometni sektor ničelni izpust CO2 (izpust za proizvodnjo elektrike se šteje v energetski sektor) in tako pomaga posamezni znamki k nižjim izpustom toplogrednih plinov.
Carlos Tavares je kot predsednik ACEA kritičen do zelo optimističnih načrtov EU pri nižanju toplogrednih plinov v prometnem sektorju.
Električni avto le za bogate evropske države?
Danes v Evropi kar 85 odstotkov električnih in priključnohibridnih avtomobilov prodajo le v šestih zahodnoevropskih državah, kažejo podatki ACEA. Te države izstopajo po visokem BDP in znova se kaže povezava blaginje z možnostjo hitrejšega sprejemanja alternativnih pogonov. Večji trgi tudi lažje dobijo zadostne kvote električnih vozil in težave pri dovolj veliki proizvodnji se že kažejo pri vozilih, kot sta nissan leaf in hyundai ioniq.
Slovenija je tudi zaradi svoje majhnosti dobro pokrita z električnimi polnilnicami.
Tavares: Velik razkorak med stanjem trga in cilji EU
ACEA svari, da ni dobro sprejemati vseevropskih usmeritev. EU namreč želi postaviti cilj, da bi države članice do leta 2025 delež električnih vozil povečale na 15, do leta 2030 pa že na 30 odstotkov. V revnejših evropskih državah, predvsem v srednji in vzhodni Evropi z BPD pod 18 tisoč evri na prebivalca, je danes delež električnih vozil še skoraj ničeln.
"Danes je v Evropi velik razkorak med prodajo električnih vozil in cilji EU. V 12 letih bi morali s tržnega deleža manjšega od enega odstotka poskočiti na 30 odstotkov prodaje. Trg oblikujejo kupci. Cilji CO2 morajo biti realni in morajo upoštevati, kaj si kupci lahko privoščijo," poudarja Tavares.
Dve tretjini polnilnic v štirih evropskih državah
Podobna neravnovesja so tudi pri razširjenosti polnilne infrastrukture. Danes je v Evropi na voljo okrog 100 tisoč polnilnih mest. Dve tretjini (76 odstotkov) jih je v štirih državah (Nizozemska, Francija, Nemčija in Velika Britanija). Na drugi strani ima Romunija, ta je približno šestkrat večja od Nizozemske, le 144 električnih polnilnih mest.
Tavares je prav tako opozoril, da razvoj elektromobilnosti zahteva tudi prilagoditev poslovnih modelov avtomobilskih družb. Prehitre spremembe lahko prinesejo tudi težave na področju zaposlovanja in socialno-ekonomskih vplivov. "Od EU želimo vmesno oceno izvedljivosti programa, dostopnost infrastrukture in zrelost trga," dodaja Tavares.
2