Državni načrt, ki bi prerezal milijonske subvencije

Ministrstvo za infrastrukturo je začelo javno obravnavo osnutka Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) na okolje. Obravnava bo trajala 30 dni, njen cilj pa je sprejeti kar najbolj ambiciozne, a še vedno izvedljive cilje Slovenije do leta 2030. Vladni cilj je sprejeti tak načrt, ki bi lahko zagotavljal podnebno nevtralno Slovenijo do leta 2050.

Do leta 2050 opustitev premoga kot vira energije

Med osnovnimi željami je do leta 2030 znižati izpuste toplogrednih plinov za vsaj 20 odstotkov (v primerjavi z letom 2005) in zmanjšati rabo fosilnih virov energije ter odvisnosti od uvoza fosilnih goriv energije. Do leta 2030 osnutek NEPN tako predvideva do 30 odstotkov zmanjšano rabo premoga in njegovo opustitev najpozneje leta 2050, na drugi strani pa do leta 2030 delež obnovljivih virov v končni rabi energije povečati za vsaj 27 odstotkov.

Subvencije v energetiki so leta 2017 znašale 289 milijonov evrov, kaže osnutek NEPN. Delež podpor za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in sisteme učinkovite rabe energije (OVE in URE) se je od leta 2010 do 2017 z 24 že povečal na 47 odstotkov.           

Subvencije, ki so v nasprotju z zmanjševanjem izpusta toplogrednih plinov:

Foto: Ministrstvo za infrastrukturo

Subvencije, ki povečujejo toplogredne izpuste, se ne zmanjšujejo

Subvencije, ki so v nasprotju z zniževanjem izpustov toplogrednih plinov, se v Sloveniji povečujejo. To je subvencioniranje rabe fosilnih goriv, ki je samo leta 2017 znašalo 135,2 milijona evrov. Za primerjavo, istega leta je Eko sklad za zmanjševanje izpustov v javnem sektorju, gospodinjstvih in prometu namenil le 21 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

NEPN kot najbolj problematična izpostavlja vračila trošarin za dizelsko gorivo za komercialni namen (tovorna vozila in vozila za prevoz potnikov), ki so največja po deležu in so se leta 2018 glede na prejšnje leto povečala za sedem odstotkov.

Subvencije v energetiki od 2010-2017 v milijonih evrov (tekoče cene)